Kontakt

Pokličite in svetoval vam bom osebno:

090 54 54

Telefon je plačljiv! Iz omrežja Telekoma Slovenije je cena klica 2,19 €/minuto, cene iz drugih omrežij določajo njihovi operaterji.

 
 
 

Povezave

Preverite koristne povezave, ki so vam lahko v pomoč pri iskanju informacij.
 
 
 

Vaša vprašanja

Nekaj odgovorov dr. Lešerja na vprašanja, ki ste jih zastavljali v zadnjih nekaj letih.

Preberite...

 
 
 

Bipolarna motnja

Bipolarna motnja

BIPOLARNA MOTNJA (BM) ali BIPOLARNA AFEKTIVNA MOTNJA ali BIPOLARNA MOTNJA RAZPOLOŽENJA (stari naziv: Manično depresivna psihoza) je motnja v delovanju možganov, ki povzroča nepredvidljiva nihanja razpoloženja.

Ljudje z BM nihajo iz čustveno povišanega stanja veselja (manije) v čustveno upočasnjeno stanje žalosti in potrtosti (depresijo).

Nihanje iz ene v drugo fazo bolezni si lahko zamislimo kot sinusno krivuljo.

Prizadene 1% populacije (1 osebo na 100 ljudi). Ženske in moški zbolijo enako pogosto.

Pojavi se običajno med 20. in 40. letom.

Ženske tipično večkrat doživijo depresivno fazo, moški pa so lahko večkrat manični.

1/3 ljudi z BM ima simptome vse življenje. Ti simptomi lahko nezdravljeni vplivajo na življenje posameznika in na odnose, ki jih ima tak posameznik z okolico. V maniji se lahko ljudje obnašajo neprevidno in tvegajo več kot ostali, saj reagirajo impulzivno in se ne zavedajo, kako tvegano je lahko njihovo obnašanje.

V depresivni fazi se človek zapre sam v sebe, se izolira od okolja, umakne v samoto. To lahko resno vpliva na odnose v družini, s prijatelji, ali pa vodi do težav v šoli ali na delovnem mestu.


Vzrok za nastanek bipolarne motnje

Natančen vzrok za BM še ni znan. Znanstveniki menijo, da gre za neravnovesje med različnimi snovmi v možganih, predvsem za neravnovesje med serotoninom in noradrenalinom.

Verjetna je tudi genetska, dedna komponenta, ki prispeva k razvoju bolezni.

Več o vzrokih za nastanek duševnih motenj najdete na tej povezavi.


Simptomi bipolarne motnje

Simptomi BM spadajo v tri skupine:manijodepresijokombinacijo manije in depresije

V MANIČNI FAZI:

  • ima bolnik privzdignjeno, veselo ali razdražljivo razpoloženje
  • ima povečano samozavest in zelo dobro mnenje o sebi
  • se počuti zelo pomembnega (grandiozne ali megalomanske ideje)
  • potrebuje zelo malo ali sploh nič spanja
  • govori hitreje kot običajno
  • ima prehitevajoče misli in ideje
  • je raztresen, ga lahko hitro preusmerimo na drugo temo
  • je nemiren, agitiran
  • se nagiba k impulzivnim dejanjem, zapravljanju, zlorabi alkohola, promiskuitetnemu vedenju, ko se nepremišljeno spusti v spolne aktivnosti in ne pomišlja na posledice ali nevarnosti.

V DEPRESIVNI FAZI:

  • se počuti bolnik na tleh, žalosten, potrt, brezvoljen
  • lahko shujša
  • ima težave s spanjem
  • nima energije in se lahko počuti zelo utrujen
  • se počasi premika
  • lahko je tudi nemiren, agitiran ali nervozen
  • se počuti nevrednega, brez izhoda
  • se s težavo koncentrira in usmerja pozornost
  • se ne zanima za delo, hobije ali druge aktivnosti
  • se počuti tako, da bi najraje končal svoje življenje (misli na samomor)

Nekatere osebe z BM imajo mešanico obeh tipov simptomov.


Postavitev diagnoze

Psihiater se z bolnikom pogovori, pogovori se tudi s svojcem in pridobi zgodovino poteka bolezni, mogoče podobne težave pri drugih članih družine.

Včasih so obdobja manije manj očitna in so predvsem v ospredju faze depresije, kar lahko napačno vodi v diagnozo depresivne motnje.

Določitev ali ima oseba le depresijo ali pa se obdobja in faze depresivnosti izmenjujejo z obdobji maničnosti včasih zahteva dolgotrajnejše opazovanje.


Zdravljenje

Čeprav zdravila, ki bi BM pozdravilo, še ne poznamo, obstajajo zdravila, ki uspešno kontrolirajo in odpravljajo simptome.

Zdravljenje je razdeljeno na medikamentozno in psihoterapijo.

Psihoterapija pomeni obravnavo čustvenih, vedenjskih, osebnostnih in drugih problemov in težav s pogovorom s psihoterapevtom, ki je ustrezno usposobljen za to.

Zdravila, ki jih predpisujemo pri BM so različna. Kaj predpišemo kateremu bolniku je odvisno od faze bolezni, globine in jakosti simptomov, drugih posebnosti in značilnosti bolnika, morebitnih drugih bolezni ali zdravil, ki jih bolnik že uživa itd.

Ko smo enkrat z zdravili začeli kotnrolirati hude faze in nihanja bolezni preidemo na izjemno pomembno vzdrževalno zdravljenje, ki v naslednjem obdobju brez nihanj razpoloženja ponovitev le-teh preprečuje.

Več o zdravilih, ki jih uporabljamo pri zdravljenju BM si preberite na tej povezavi


Kako si lahko pomagajo bolniki, kako jim lahko pomagajo drugi?

Redni obiski pri lečečem psihiatru oziroma redne kontrole tudi takrat, kadar se bolnik počuti dobro, so zelo pomemben sestavni del zdravljenja. Na kontrolah bo zdravnik občasno preveril nivoje litija, karbamazepina ali valproata v krvi in prilagodil odmerek zdravila glede na izvide in bolnikovo počutje.

Angažiranje in podpora s strani družinskih članov, prijateljev in partnerja je več kot dobrodošla. Ljudje v bolnikovi okolici pogostokrat prej zaznajo prve znake poslabšanja bolezni kakor bolnik sam. Zato jke pomembno, da bolnik zaupa ljudem, s katerimi živi, da ga bodo pravočasno opozorili, naj obišče zdravnika, ko se bodo pojavili znaki depresije ali manije. Tako bo lahko zdravnik prilagodil predpisana zdravila in tako preprečil globlje poslabšanje bolezni.

 
 
 

Informacija na spletu ne more nadomestiti pogovora z zdravnikom!

Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z menoj.

 
 
 

Če na tej spletni strani ne najdete odgovorov na svoja vprašanja, lahko vsak dan POKLIČETE NA TELEFON 090 54 54 in poskusil vam bom svetovati osebno.

Telefon je plačljiv! Iz omrežja Telekoma Slovenije je cena klica 2,19 €/minuto, cene iz drugih omrežij določajo njihovi operaterji.

Če se ne oglasim takoj pokličite kasneje ali naslednji dan. V času praznikov in dopustov sem lahko odsoten, pokličite kasneje!

Želim vam vse dobro, Iztok Lešer, dr. med., specialist psihiatrije

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.