informacije
za vsakogar
Pokličite in svetoval vam bom osebno:
Telefon je plačljiv! Iz omrežja Telekoma Slovenije je cena klica 2,19 €/minuto, cene iz drugih omrežij določajo njihovi operaterji.
Nekaj odgovorov dr. Lešerja na vprašanja, ki ste jih zastavljali v zadnjih nekaj letih.
Nezdravljene anksiozne motnje povzročajo hud emocionalni distres, človeka zelo izčrpajo in povzročijo veliko trpljenje bolniku in njegovim bližnjim. Generalizirana anksiozna motnja, socialna fobija, panična motnja in obsesivno kompulzivna motnja so anksiozne motnje, ki jih opredeljujemo v sestavku.
Pomembno je, da znake anksioznih motenj prepoznamo in poiščemo pomoč. Temu je namenjena pričujoč tekst.
Prosim upoštevajte, da tekst ne more nadomestiti pogovora z vašim zdravnikom. Le-ta najbolj pozna vašo zgodovino bolezni . Če imate vprašanje o svojem stanju ali zdravljenju se pogovorite z njim.
To je motnja, ki jo označuje stalna in neobvladujoča zaskrbljenost – tipično zaradi zdravja, dela, denarja ali družine. Težave morajo trajati dlje časa, kar nekaj mesecev, da jih opredelimo kot bolezenske. V nasprotju s skrbmi, ki jih imamo normalno, kadar se srečamo s težavami, so ljudje z generalizirano anksiozno motnjo zaskrbljeni tudi, kadar ni nobenih realnih težav. Pretirana zaskrbljenost in tesnoba lahko trajata vrsto let in pomembno vplivata na bolnikovo življenje in kariero. Generalizirana anksiozna motnja je pogostejša pri ženskah. Vsaj 5% ljudi vsaj enkrat v življenju zboli zaradi generalizirane anksiozne motnje. Anksiozna motnja je lahko kronično potekajoča in traja dolgo vrsto let. Zdravljenje je velikokrat uspešno, vendar je dolgotrajno.
Glavni znak je vsesplošna in trajna zaskrbljenost, tesnoba in napetost. Drugi simptomi generalizirane anksiozne motnje so lahko: nemir, mišična napetost, potenje, vrtoglavica, pritisk v prsihrazdražljivost, težave pri koncentraciji, hitra utrudljivost in motnje spanja. Ker je veliko simptomov generalizirane anksiozne motnje povezanih s telesom, lahko psihične simptome zdravniki spregledamo. Zato je pomembno, da se o svojih skrbeh in tesnobi pogovarjate z zdravnikom enako natančno, kot o svojih telesnih simptomih.
Socialna fobija je pretiran in vztrajen strah pred situacijami, ki zahtevajo nastopanje pred publiko ali socialno udejstvovanje na javnih mestih. Gre za bojazen pred ocenjevanjem drugh ljudi, zaradi česar se bolnik izogiba izpostavljanju in nastopanju. V nasprotju z vsakdanjo sramežljivostjo gre pri socialni fobiji za bolezenski strah pred tem, da se bodo z vedenjem ali kakšno izjavo hudo osramotili ali ponižali. Zato se nekateri bolniki s socialno fobijo izogibajo vsem situacijam in tako bistveno spremenijo svoje življenje, odnose in delo. Socialna fobija se pojavi pri približno 11% ljudi.
Bolezenski strah pred nastopanjem ali situacijami, v katerih bi bolnika lahko drugi ljudje ocenjevali ali opazovali je eden pomembnejših znakov. Zato čutijo ti ljudje intenzivno tesnobo in se izogibajo izpotavljanju v javnosti. S socialno fobijo so lahko povezani tudi panični napadi (glej razlago v nadaljnem tekstu). Poleg tega lahko ljudje s socialno fobijo doživljajo tudi telesne simptome: pospešen utrip srca, občutek slabosti v trebuhu, trepetanje, potenje, napete mišice in zardevanje.
Ljudje s panično motnjo doživljajo ponavljajoče napade intenzivnega strahu, ki se pojavijo iznenada, nenapovedano, brez zunanjega razloga in brez realne ogroženosti. Panični napadi se lahko pojavijo večkrat tedensko ali celo nekajkrat na dan in pomenijo za bolnika pomemben stres. Zato bolniki s panično motnjo razvijejo močan strah pred naslednjim napadom. Enkrat v življenju bo približno 3% ljudi zbolelo za panično motnjo. Motnja se rada ponovi, je pa razmeroma dobro ozdravljiva.
Panični napadi se pojavijo znenada in ponavadi dosežejo polno izraženost v 10 minutah. Ljudje s panično motnjo pogosto občutijo naslednje simptome:
Občutek nenadne nevarnosti in potrebe po begu; razbijanje srca, bolečine v prsih; tresenje ali trepetanje; vrtoglavica, omotičnost; slabost v trebuhu, težave pri dihanju, stiskanje v grlu, mravljinci ali otrplost rok; rdečica ali mrazenje; potenje; občutek nerealnosti ali ločenosti od telesa; strah pred izgubo kontrole, strah pred norostjo ali neprimernim obnašanjem; strah pred smrtjo.
Obsesivno kompulzivna motnja prizadene približno 2,5% ljudi. Ime bolezni izhaja iz dveh ključnih simptomov: obsesivnih misli in kompulzivnih dejanj.
Obsesije so vztrajne in ponavljajoče se misli, impulzi ali predstave (npr. strah pred okužbo), ki pridejo iz človeka samega, vendar jih oseba nima pod kontrolo. Zaradi tega se razvije izrazita tesnoba, saj se misli vedno znova vračajo. Kompulzije pa so ponavljajoča dejanja ali rituali, ki jih oseba počne ker si poskuša olajšati tesnobo, ki ji jo povzročajo obsesije. Primer, oseba z obsesivno kompulzivno motnjo ima lahko obsesije, da se lahko okuži s klicami in bo izvajala rituale pogostega umivanja rok, da bi zmanjšala tesnobo povezano s strahom pred okužbo. Ponavljajoča kompulzivna dejanja mora oseba izvajati natančno po zamišljenem redu, sicer se ji tesnoba še poveča.
Natančnega razloga za nastanek anksioznih motenj ne poznamo. Raziskave pa kažejo, da so te bolezni povezane s kemičnim neravnovesjem v možganih. Še natančneje naj bi šlo za neravnovesje serotonina – snovi, ki nastaja v možganih in je potrebna za normalno delovanje živčnih celic. Če ima kdo v vaši družini že katero od anksioznih motenj, boste bolj verjetno zboleli v primerjavi s kom, ki teh motenj med sorodniki nima. Torej je pomembna tudi dedna nagnjenost k razvoju bolezenske anksioznosti.
Bolnike zdravimo s pogovori (psihoterapijo), zdravili ali – to zadnje je najbolj učinkovito – s kombinacijo psihoterapije in zdravil. Psihoterapijo izvajajo usposobljeni strokovnjaki (najpogosteje psihiatri in psihologi). Bolniku s pogovorom pomagajo razumeti probleme, ki prispevajo k nastanku in vzdrževanju anksiozne motnje. Bolnik (včasih so v terapijo vključeni tudi svojci) se nauči novih oblik obnašanja in načinov razmišljanja.
Najpogosteje uporabljana zdravila za anksiozne motnje so posebne vrste antidepresivi (tako imenovani inhibitorji ponovnega privzema serotonina ali s kratico SSRI). Najbolj znani so: Prozac (Salipax), Zoloft (Asentra), Cipralex, Cipramil, Seroxat (Paroxat, Parogen) itd. Te vrste zdravila običajno uporabljamo za zdravljenje depresije in za anksiozne motnje kot so panična motnja, generalizirana anksiozna motnja, socialna fobija, obsesivno kompulzivna motnja in posttravmatska stresna motnja. Vsa zdravila is skupine SSRI imajo podobno učinkovitost, manjše razlike med njimi so v neželenih učinkih. Znanstvene raziskave so pokazale, da so to varna in učinkovita zdravila in jih lahko večina bolnikov uporablja brez večjih težav ali zapletov. Antidepresivi NISO pomirjevala in ne povzročajo odvisnost, za dolgoročno učinkovitost pa jih je treba jemati dalj časa! Za več informacij si preberite še poglavje o antidepresivih na naši podstrani.
Pomirjevala ali benzodiazepini so druga skupina zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje anksioznosti. Med bolj znanimi so Helex (Xanax), Apaurin, Lorsilan, Lexaurin, Ansilan itd. Pomirjevala (za razliko od antidepresivov) lahko povzročajo odvisnost in jih jemljimo previdno.
Depresija se lahko pojavi ločeno od anksioznih motenj, vendar pa skoraj 60% bolnikov doživlja tako simptome depresije kot tudi simptome anksioznih motenj.
Sprva je o psihičnih težavah težko spregovoriti, vendar je to edini način, da boste dobili ustrezno pomoč. Brez pogovora z zdravnikom boste po nepotrebnem trpeli, zato ne odlašajte!
Izjemnega pomena je, da se držite zdravnikovih navodil glede zdravljenja. Ne bodite razočarani, če morda vaši simptomi ne bodo takoj izginili; preden se boste počutili bolje lahko mine celo mesec dni.
Poiščite literaturo o svoji bolezni v knjižnici ali na internetu. Poiščite odgovore na čim več svojih vprašanj. Poiščite ljudi s podobnimi težavami, ali tiste, ki jim ni vseeno in ki radi poslušajo in pomagajo - lahko je to prijatelj ali sorodnik. Podpora bližnjih veliko pomeni.
Generalizirana anksiozna motnja, panična motnja, obsesivno kompulzivna motnja in socialna fobija predstavljajo velik stres za vas in za vašo družino. To so bolezni, za katere je najprimernejše kombinirano zdravljenje z zdravili in psihoterapijo. Vendar je potrebno še nekaj - čas. Pomembno je, da ste vi in vaši bližnji pri zdravljenju teh motenj potrpežljivi in vztrajni, saj izboljšanje včasih pride šele po več mesecih rednega jemanja zdravil in posvetov pri zdravniku.
Informacija na spletu ne more nadomestiti pogovora z zdravnikom!
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z menoj.
Če na tej spletni strani ne najdete odgovorov na svoja vprašanja, lahko vsak dan POKLIČETE NA TELEFON 090 54 54 in poskusil vam bom svetovati osebno. Telefon je plačljiv! Iz omrežja Telekoma Slovenije je cena klica 2,19 €/minuto, cene iz drugih omrežij določajo njihovi operaterji. Če se ne oglasim takoj pokličite kasneje ali naslednji dan. V času praznikov in dopustov sem lahko odsoten, pokličite kasneje! Želim vam vse dobro, Iztok Lešer, dr. med., specialist psihiatrije |
MENTAL d.o.o., avtorske pravice pridržane
Izdelava spletnih strani - Spletna postajaIzdelava spletnih strani:
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.