informacije
za vsakogar
Pokličite in svetoval vam bom osebno:
Telefon je plačljiv! Iz omrežja Telekoma Slovenije je cena klica 2,19 €/minuto, cene iz drugih omrežij določajo njihovi operaterji.
Nekaj odgovorov dr. Lešerja na vprašanja, ki ste jih zastavljali v zadnjih nekaj letih.
Zanima me, če poznate kakšnega (dobrega) psihitra, ki bi mi znal pomagat pri bulimiji? Hvala, LP
Odgovor: Ste prebrala prispevek o bulimiji ?
Tam je naslov in telefonska številka (upam, da je še prava) Oddelka za zdravljenje motenj hranjenja na Kliničnem oddelku za mantalno zdravje v Ljubljani. To je dober začetek, tam se ukvarjajo tudi z ambulantno obravnavo bulimije, vedeli bodo tudi, kateri psihiater v vaši regiji bi bil pravšnji.
Pozdrav, I. Lešer
Lep pozdrav!
Ze kar nekaj casa imava s partnerjem tezave. Tezava je v tem, da si ze vsa leta od kar sva skupej (5 let) nepremisljeno govoriva, v trenutkih prepira, vse kar ti pac pader takrat na pament. Ceparv ne misliva resno in nama je potem zal teh besed ne pozabiva. V vsaki situaciji, ko se je treba nekaj zmeniti, pomeniti se takoj skregava in ponoriva. Nestetokrat sva se o vsem tem ze pogovorila in si obljubila, da tega ne bova vec pocela,....ampak nic ne pomaga. vse kar si obljubiva pozabiva. Zadne leto pa se pri vsakem prepiru vprasava ce sva sploh za skupej??? Sva porocena in niti priblizno se noceva lociti, ker se imava kljub velikim problemom, skozi vso najino vezo) neskoncno rada. Samo ne vidiva vec izhoda, kaj naj narediva?
Hvala za odgovor! anusa
Odgovor: Hojla Anuša
Danes obstaja že kar nekaj skupin, organizacij, literature, kjer se lahko naučita komunikacije. Poskusi na www.mirabi.org
Res bi bilo žalostno, da uničita vajino zvezo zato, ker se ne znata pogovarjati. En_bk
Odgovor: Draga Anuša!
Sama pravite, da s partnerjem to počneta nepremišljeno, v jezi. Pogosti prepiri, prepričevanje drugega, trmasto vztrajanje pri svojem prav, kontriranje za vsako ceno, vse to so nepravilne oblike komuniciranja. Ki se jih dva v trajnejšem partnerskem odnosu navadita. Paravzaprav gre za razvado, ki se je težko rešiš. Spremeniti bi morala način komunikacije. Pravilna komunikacija ima nekaj osnov. Najprej eden govori in drugi posluša ter poskuša razumeti, kaj mu želi prvi sproročiti. Nato vlogi zamenjata. Oba morata sporočati in poslušati približno enako dolgo. Kadar govorite vi, pomislite najprej, kaj želite spraviti do njega in potem to jasno in razumljivo skomunicirajte. Če vas on ne posluša, ker morda sam govori ali vpije na vas, ker je jezen, potem to ni pravi trenutek za komunikacijo in se raje umaknite ter počakajte, da se on umiri.
Kadar pa on govori, ste vi odgovorna, da ste tiho, ga poslušate in poskušate razumeti, kaj vam želi povedati. Če oba drug na drugega kričita in poskušata oba naenkrat spraviti čez svoji sporočili, noben od vaju ne posluša in ne poskuša razumeti drugega. Ta del komunikacije vama torej povsem manjka. Pravilne komunikacije se da naučiti. Za začetek trenirajta poslušanje in razumevanje. Sporočite, kako vama kaj gre.
Pozdrav, Iztok Lešer
Pozdravljeni!
Stara sem 23 let in se že dolgo borim s poroblemom, ki pa ga na žalost ne uspem odpraviti.
Sem namreč dobesedno obsedena s stiskanjem mozoljev, ogrcev in drugih zadev, ki po mojem mnenju pač ne sodijo na moj obraz. Največji problem pa je ta, da sploh nimam kakšnih resnih težav z aknami in jih tudi nikoli nisem imela. A vendarle se vedno najde kaj... V bistvu sploh ne morem več mimo ogledala, ne da bi kaj stisnila, problem pa postaja vedno hujši. Prej sem stiskala le na obrazu, v zadnjem času pa sta v nevarnosti tudi dekolte in hrbet.
Vem, da s tem škodujem sama sebi in strah me je, kakšen bo moj obraz čez 10, 20 let. Zato si želim odpraviti ta problem, vendar pa enostavno ne morem nehati, čeprav sem si že neštetokrat obljubila da ne bom več.
V bistvu ne vem, ali ste Vi prava oseba, na katero naj se obrnem s tem problemom. Dermatologa še nikoli nisem obiskala, saj ne vem, če bi mi lahko pomagal, ker sem za vse kriva sama. Najlepša hvala, lep pozdrav, Nina
Odgovor: Verjetno vam res ne morem veliko pomagati. Morda gre za obsesivni ritual, ki bi ga lažje premagala po pogovoru s psihiatrom ali s pihologom, vendar to ni nujno res.
Zaenkrat se mi zdi, da si en del vas pač bolj želi mozolje stiskati kot pa pustiti svojo kožo pri miru. Ko boste pripravljena nehati stiskati mozolje (kar je za kožo vsekakor boljše) tega pač ne boste več počela. Upam, da bo to čim prej.
Lep pozdrav, Iztok Lešer
Spostovani!
Sem studentka Visoke sole za zdravstvo in pisem diplomo na podrocju psihiatrije. Probleme imam z literaruro.Zanima me ali mi lahko kako pomagate.Naslov diplomske pa je skreb za mentalno higieno nosecnice.
Lep pozdrav! Lavica
Odgovor: Poskusite v Centralni medicinski knjižnici na MF ali pa na Kliničnem oddelku za mentalno zdravje na Zaloški 29, kjer imajo tudi svojo psihiatrično knjižnico.
Veliko uspehov, IL
Ne vem kaj naj naredim?!Obupna sm ratala..odkar jem tablete proti anksioznosti samo še jem!..ne morem se brant hrane!..vsaj tiste katero si moja glava zamisl..!..ko začnem jest enostavno ne morem nehat!..mislm d bi mi pomagala neka zaposlitev..Ko sm v službi ne mislm na hrano in mi je vseeno ali jem ali ne..ampak samo da pridem domov..začnem jest vse povrsti..pojem kosilo..ki ni tako kalorično..potem pa moram nujno še nekaj jest!..ne mi rečt da naj jem kosilo, ki naj bo bolj kalorično-saj sem to že probala pa mi ne pomaga)..ne morm se opret i hrani, ki si jo zamislim in jo imamo doma v shrambi..jem jo dokler ne zmanjka..Potem mogoče pa najdem še kakšno stvar..in z njo se ponovi isto..in tako naprej..Mislim da bi rabila neko stvar, ki bi mi bila bolj pri srcu kot ta hrana..-vendar je ne najdem!?..sploh ne vem kaj me veseli..-vem da je hrana tista, ki me razveseli, da sem boljše volje..itd. ..vem da to ni dobro..Pojem res zelo zelo veliko!..nočem da je hrana glavni in bistven del mojega življenja!..Kako naj si pomagam?..Prosim, pomagajte mi..čimprej!..:(..
Hvala za razumevanje in lep pozdrav!Buffie
Odgovor: Draga Buffie!
Odgovori in nasveti takole po internetu niso zelo učinkoviti, zato vsakega od vas prosim, da se o konkretnih težavah poskuašte pogovoriti s svojim psihiatrom.
Del vas, ki želi jesti je trenutno močnejši kot vse želje, da ne bi toliko jedla. Verjetno gre za bolezensko preokupiranost s hrano, za katero niso nujno kriva zdravila. V skrajnem primeru je hospitalizacija na oddelku za motnje hranjenja izjemno učinkovita pri takih in podobnih težavah, seveda pa zlahka ne gre, potrebno je mnogo truda, samokontrole in obvladovanja. Pozdrav, Iztok Lešer
Pozdravljeni,sicer ne vem,ali spada moje vprašanje ravno v vašo stroko,toda upam,da mi boste vseeno pomagali z kakim nasvetom,ali pa mi vsaj sbetovali na koga naj se obrnem.Torej,moj 6-letni nečak je mesečnik.Ponoči vstaja,kriči,spušča grozčjive glasove,tava po hiši...To se je dogajalo poredkoma že v bistvu vedno,vendar zadnje dva mesece se to dogaja vsako noč.Nihče več ne spi in vsi smo obupani,ker ne vemo sploh kako pomagati temu otroku.Upam,da imate vsaj kak nasvet,lepo pozdravljeni od Tjaše
Odgovor: Svetujem vam posvet pri pediatru, ki bo najbolje ocenil, kakšne preiskave potrebuje. Razlogi za tako motnjo spanja so lahko različni, od psihičnih do telesnih bolezni, zato potrebuje pregled in diagnostično obravnavo.
Lep pozdrav, Iztok Lešer
Spoštovani,
Pri starosti 23 let že približno 10 let prenašam motnje hranjenja. Tako dolgo najbrž zato, ker sem potrebovala dalj časa, da sem si priznala in ozavestila kaj se v resnici dogaja.
Tedensko opravljam razgovore pri terapevtu, veliko vsega sem že preizkusila...Toda jaz še vedno trpim za prenajedanjem in bruhanjem.
MEnim, da je situacija krtična, saj sem pred parimi dnevi bruhala kri, poleg tega pa je ritual omamljanja s hrano nadomestil vse ostale funkcije-druženje, študij, ... Ob vsaki stvari, ki se jo lotim, postanem nervozna in začnem misliti na hrano, nato pa seveda to udejanim. In zelo se jezim, če jem, akdar nisem lačna. Če pa jem kadar sem lačna, dobesedno cel dan razmišljam o tem in čakam, da začutim vsaj malo lakote.
Trenutno sem doma in popolnoma okupirana z obsesivnimi mislimi o hrani.
Ozavestila sem težave iz preteklosti, toda ritual je še vedno ostal oz. je še bolj prisoten.
Ni mi jasno, kako si lahko nekaj iz srca želim (študirati, družiti se s prijatelji), sploh s takim mišljenjem kot ga imam danes, vendar mi to ne uspe realizirati. Kako je možno, da glava misli eno, telo pa noče ubogati?
POleg tega me zanima, če slučajno poznate kakšno varianto za prekinitev vzorcev prenajedanja in bruhanja, take kot jih opravljajo v bolnici?
Prosim za pomoč in Vas lepo pozdravljam. Vanja
Odgovor: Zdravljenje motenj hranjenja je specifično področje, ki ga ne obvladam, zato vam ne morem prav veliko svetovati. Kakor ste opisala bi vam morda le svetoval poskus z bolnišničnim zdravljenjem. V domačem okolju se je težko znebiti ustaljenih vzorcev.
Oglasite se še kdaj, da bomo vedeli, kao vam gre.
Pozdrav, Iztok Lešer
Sploh ne vem, kako bi razložil svoj problem. Sploh se ne znam lotili reševanja problemov z ljudmi, ki mi res nekaj pomenijo. V službi mi to krasno uspeva, doma pa niti ne. Če se počutim, da me je ljubljena oseba prizadela, ne postopam racionalno pri reševanju problema, kot to sicer počnem v drugih primerih.
Namesto, da bi se pogovoril o problemu in občutkih, se raje umaknem in sem tiho. Včasih pa se poskušam pogovoriti, v določenih primerih, ko imam občutek, da me ne razumejo, se razjezim, potem se pa umaknem in krivdo za vse prevzamem nase.
Ne vem, zakaj to delam? Borut
Odgovor: Ne glede na razlog, zakaj to počnete in doslej niste zmogli reševati nesporazumov z bližnjimi na konstruktiven način se da s primernim treningom in voljo spremeniti način komuniciranja. Kar sami se potrudite, saj veste, kaj je pravi način in kateri se ne obrestuje. Spremenite način komunikacije, takoj povejte, da ste prizadeti in kaj vas je prizadelo, kako želite, da vas imajo radi in na kakšen način bi se želeli pogovarjati. Če sami ne boste zmogli se naročite na pogovor h kakemu psihologu.
Spreminjanje samega sebe ni enostavno, želim vam, da uspete.
Lep pozdrav, Iztok Lešer
Za prijateljico nujno rabim psihiatra. Nima družine, oče shizofrenik, naredil samomor, brat naredil samomor. Po večih letih prihaja vse za njo.Najmanjše stvari jo vržejo iz tira. Psihično je popolnoma na dnu. Nič več ne pomaga. Rabim pomoč, mi lahko svetujete kakšnega psihiatra v Lj, Punca je študentka.Janja
Odgovor: Če je nujno, da v nekaj dneh dobite psihiatrično pomoč se lahko obrnete na urgentno psihiatrično ambulanto v okviru Kliničnega oddelka za mentalno zdravje, Zaloška 29 v Ljubljani vsak dan od 8:00 do 16:00 ure.
Sicer pa imajo kolikor mi je znano v okviru študentskega zdravstvenega doma organizirano psihiatrično službo, o kateri boste več informacij dobili prav tam.
Kar brez strahu po pomoč!
Pozdrav, Iztok Lešer
Pozdravljeni!
Imam problem s zardevanjem.Po intenzivnem iskanju razloga za to, sem ugotovil da imam vrjetno socialno fobijo. zardevam zelo pogosto, sedaj ko pa o tem razmišljam nonstop sm pa praktično skozi rdeč.
ali se da to pomagat ali se bom moral s tem sprijaznit in naprej nesrečno živet.
hvala za odgovor Max
Odgovor: Dragi Max!
morda bo pomagalo, če boste poskusili voljno preusmerjati pozornost na konkretne stvari in čim manj pozornosti posvečati svoji barvi in vtisu, ki ga s tem puščate na drugih.
Zadevi ne posvečajte svojih misli, koncentrirajte s na konkretne probleme in na to, kako jih rešiti. Sčasoma zardevanje mine, če se le ne ukvarjaš preveč z njim. Zatorej - delajte, učite se, služite denar, ustvarjajte si dobre odnose okrog sebe in iščite dobre prijatelje, rdečica pa bo počasi postala manj pomembna in nato izginila.
Upam, da sem kaj malega pomagal, sicer pa se še oglasite,
Pozdrav, Iztok Lešer
Zanima me, kako potekajo pogovori pri psihiatru. Ali opravlja teste, sprasuje pacienta, mu odgovarja in nagovarja k boljsemu zivljenju. Ali opravlja tudi druge vrste zdravljenja kot so sugestija, hipnoza itd.? Kako je s predpisovanjem tablet?
Odgovor: Definicija psihiatra se nahaja tukaj.
Psihiater je zdravnik, le da ima dodano še specializacijo iz psihiatrije. Pogovor pri psihiatru je podoben pregledom večine ostalih zdravnikov. Pogovarja se s pacientom: ga sprašuje, spodbuja, mu kaj razloži in svetuje. Teste opravi po potrebi. Tudi tablete predpiše po potrebi, ne kar vsakemu.
Da bi psihiater izvajal sugestijo ali hipnozo, pa še nisem slišala.
Vsekakor bo dr. Lešer še bolje vse skupaj pojasnil!
Lep pozdrav. Someone
Odgovor: Sugestija je lahko sestavni del vsakega pogovora, tudi pri psihiatru. Vendar pa ne gre za nekakšno ukazovanje in manipuliranje s podzavestjo. Bolj za vzpodbudo in prepuščanje odločitev vsakemu posamezniku. S hipnozo se jaz osebno ne ukvarjam in tudi tisti kolegi, ki jih poznam kar dosti, je ne uporabljajo.
Pozdrav, Iztok Lešer
Sanjal sem,da sem umrl in da sem z nekom letel nad pokrajino in me je bilo strah kam greva.Ne vem zakaj sem umrl.
Kaj take sanje pomenijo?
LP,marjan
Odgovor: Menim, da tako vprašanje ne sodi za psihiatra...
Vzemite knjigo sanj in preberite razlago - kakor vem, piše, da če sanjaš, da umreš, pomeni, da boš še dolgo živel ( tako kot če sanjaš, da si bolan in moraš k zdravniku, pomeni, da te čaka zdravje... ). Čeprav sama v tovrstne razlage ne verjamem.
Problem za psihiatra bi bil, če bi se Vam take sanje ponavljale in bi se sprevrgle v nočne more... Pa še to bi morali sami najti vzrok, kdaj so se more pojavile.
Vsak človek sanja in sanje so večkrat nerazumljive... Brez panike.
Lep pozdrav in srečno! Someone
Odgovor: Dragi Marjan!
Take sanje ne pomenijo nič posebnega. Čez dan se s sanjami ne ukvarjajte. Gre samo za način, kako možgani počivajo čez noč - tako da sanjajo...
Lep pozdrav, Iztok Lešer
Pozdravljeni!
Stara sem 21 let. Nočne more se mi ponavljajo že več let. Dogodki oziroma občutki se mi čez dan porajajo v glavi. Zjutraj se zbujam zelo utrujena. V sanjah se vedno borim in se zelo bojim. Nikoli ne zmagam. Sanje se dogajajo ne glede na stres skozi dni. Anima
Odgovor: Težko povem, kaj je narobe. Morda je pri vas to normalno, da imate nočne more, morda gre za bolezen, morda samo za začasno stanje. Pogovorite se z osebnim zdravnikom, ki bi vas naj pregledal in po presoji poslal na dodatne preglede (npr. EEG, nevrolog, specialist za motnje spanja).
Lep pozdrav, Iztok Lešer
zanima me,kaj lahko človek naredi,da se ne sekira preveč.Namreč,jaz se za vsako malenkost sekiram.dobesedno.Vbistvu zaradi fanta v katerega sem zaljubljena.sicer nisva skupaj več-da bi redno se dobivala in to, ampak občasno zabluziva. in jaz imam še vedno upanje, da bova enkrat nazaj skupaj. med tem časom pa hočem popraviti moje napake.prilagajam se pazim kar govorim...
a vedno za vse kar se dogaja zakrivim sebe, sekiram se za vse vrste problemov okrog tega.Prijatelji mi pravijo da z mano nekaj ni vredu,ker se res za vsako stvar tako sekiram. Na primer tudi,ko se napijem,čeprav nisem z tistim skupaj,živiva tako rekoč vsak po svoje, se sekiram kaj mi bo rekel,in ker imam upanje da bova skupaj si vedno mislim,morda sem s tem dejanjem spet zajebala,kaj naj naredim,sekiram se kdo bo kaj rekel,posebej on,in jaz si bom očitavala spet da sem vse zajebala.kako malo sem vrenda. res se preveč sekiram.Veliko jočem,vse na sebe tiskam,včasih se vase zapiram,žalostna sem ful,... enostavno ne gre več za živet. včsih mi je vse tako odveč, da nevem zakaj sem sploh tu kjer pa č sm.
zanima pa me tudi, kako se lahko človek odpove pijači. preveč pijem. ne vem povedati ne! poskušala sem že mnogo stvari in vsega, največ kar mi je uspelo je bilo 1 mesec in pol mogoče 2 meseca.pijačo so mi silili pred nos, pa sem rekla ne! Strah me je da bom imela. Mala
Odgovor: Draga mala!
Potebujete pošten pogovor z nekom, ki mu zaupate, saj tukajle teh problemov z enim odgvorom nikakor ne moreva rešiti. Svetujem vam, da se odločite, si poiščete psihologa ali svetovalnega delavca na šoli in se držite srečanj z njim vsaj pol leta. Poskusite biti vztrajna, naj vam en neuspeh ne pobere vsega poguma. vedno se poberite in borite dalje. Vsaka tezka situacija mine, vsaka kriza mine. Vedno je na koncu bolje, treba je samo zdrzati. Bodite dobra do ljudi okrog sebe, ukvarjajte se s športom, pridno se učite, zanimajte se za stvari. Ko se boste odločila boste že nehala piti. Zdaj pa se še niste.
Veliko uspeha vam želim! Iztok Lešer
Novo vprašanje: hvala vam lepa za nasvete. ampak problem je namreč v tem, da se tudi pogovarjam z ljudmi katerim zaupam, a recimo moj brat že govori, da me ima vrh glave. vbistvu včasih me kakšn stavek pomiri, in je pač tisti dan oky. a naslednji dan vstanem spet drugačne volje, spet mi je težko in ena kriza mine samo za kratek čas. saj je bilo z mano v začetku poletja še sploh bolj hudo, pa je blo čez počitnice oky, za silo. zdaj pa spet sem vsak dan bolj v svojem svetu. enostavno ne gre mi za dopovedat. pred včeraj sem si kupila pomirjevalni čaj, ker se drugače enostavno nisem mogla in znala pomirit. vse me želodec boli od sekiranja. slabo se počutim. najraje bi samo spala, za učit? mah,ni govora da bi se lahko skoncentrirala na snov, tko mi je vseeno za vse drugo, ker mi samo on hodi po glavi in se samo s tem sekiram. vse me zelo hitro prizadane. začela sem brat knjige psihološke, in sedaj nastaja finta da drugim vem pomagat jim svetovat,sebi pa ne, niti ne morem da bi se držala tega za kar vem da bi mi pomagalo. Včasih jočem za te dni,za katere vem da mi bo enkrat žal,ker jih ne uživam tako kot bi jih mogla ali bi jih lahko. nevem si pomagat! trudim se biti pridna čim bolj pridna,a vseeno še imam mnenje da nisem zadosti pridna,čeprav ko se ozrem okrog sebe je milijon stvari katerih ne počnem pa vsi moji vrstniki počnejo. Psihiatra ste mi predlagali? Mala
Odgovor: Psihologa ali svetovalnega delavca na šoli. Dr. Lešer
Sem Maja, stara 27 let, univ. izobražena. Ze sedmo leto sem s fantom, ki ima prav tako 27 let in je univ. izobražen. Zdaj tudi že dve leti živiva skupaj. Otrok še nimava.
Kar želim zvedeti je to, ali je normalno, da se par vsake toliko vpraša, ali je ta veza tisto pravo. Po Košičku namreč velja, da kakor hitro se enkrat vprašaš, ali naj si še s partnerjem ali ne, to pomeni konec za vezo in ta veza ni prava.
Midva se imava res rada in se dobro razumeva večidel časa, pride pa seveda tudi do prepirov in takrat se vprašava, ali je še smiselno ostati v vezi. Jaz osebno mislim, da je to normalno, saj se ljudje skozi čas ne/zavedno spreminjamo in pride tudi do trenutka, ko o teh stvareh razmišljaš. Tukaj je še borba za solidno zivljenje, ki povzroča skrbi in morebiti ljubezen malce ohladi.
Prosim za vase mnenje! Vem, da ne gre za velik problem, da so ti veliko veliko večji. Osebno rada razmere v odnosu razumem. Nenazadnje pa gre tudi za izbiro zivljenjskega partnerja!
Lep pozdrav!
Maja
Odgovor: Draga Maja!
Strinjam se z vami. V vsakem odnosu so trenutki dvomov in omahovanja, tehtanja in odločitev. Na srečo se v večini odnosov vedno zbova odločamo: vredno je, to je oseba, ki jo ljubim, s katero želim ostati, vredno se je boriti, vredno je potrpeti, počakati, preložiti.
Pozdrav, dr. Lešer.
Sicer prvič nekako si upam o tem javno napisati, samo me stvar tako muči, da bi res potreboval nasvet. Nmareč sem star 44 let in se mi je začelo dogajati zadnji dve leti, da vedno težje dobim erekcijo. Z partnerko sva poskušala vse mogoče a vedno težje mi gre od rok. Od začetka sva probala tudi s tem, da sva si pripeljala žesnko v posteljo. Sprva me to vzburilo, sedaj pa ne več. Poskusila sva tudi z parom, pa me tudi to minilo. Namreč vedno če je neka nova stvar me pritegne a ko se to zgodi me mine potem. Tudi z drugimi ženskami sem spal, ampak eto..z temi različnimi sem poskusil pa sem se samo osramotil. ni mi težko najti ženske, samo nikakor da potem dokončam kar sem začel. Počasi sploh ne bom imel več poguma da grem z žesnko v posteljo. Ker že vnaprej vem da v taki situaciji kot sem ne bom naredil nič ampak sam sebi sramoto.
Mogoče bi lahko rekel, da je to kriv alkoholol, saj ponavadi pred tem vedno kaj spijemo (ne da se opijanjamo ) ampak tudi v treznem stanju mi ne gre. Karkoli moja partnerka poskuša me se ne prime..In kaj je tudi narobe, če se to že zgodi da dobim erekcijo mi potem tako hitro pride ko da bi prvič v življenju imel spolni odnos..Nerodno mi pa je iti k zdravniku in mu to povedati pa poskuti prosit za VIAGRO..Sem 1x probal to zdravilo ampak nekak imam občutek da ne deluje nekam name..
Mi lahko svetujete?? Lufti
Odgovor: Erektilna disfunkcija je zelo pogosta, zato se vam ni treba sramovati, saj ste eden izmed mnogih. K svojemu osebnemu zdravniku pojdite in se pogovorite z njim. Zdaj obstaja že več zdravil, ki uspešno pomagajo, zato le pogumno.
Želim vam veliko uspeha, Iztok Lešer
moj 11 letni sin mi zadnje čase grozi, da se bo ubil.kako naj mu pomagam. Suzana
Odgovor: Zelo težko vam odgovorim na to vprašanje. Prosim, pojdite z njim k pedopsihiatru ali psihologu ali v svetovalni center, saj za pameten nasvet potrebujejo tako strokovnjaki kot vi daljšo in natančno obravnavo.
Čim prej se odločite za to, pri napotitvi vam bo pomagal njegov zdravnik.
Upam na vse dobro za vas, Iztok Lešer
oj!
a res noben ne pozna vzroka za zardevanje oz za nastanek rdečice na obrazu.
glede na to, da je medicina zelo napredovala in tko, bi si mislil, da ima tudi pripravljeno rešitev le tega.
če so Jacksonu zamenjal barvo kože ni hudič, da neb poštimal tud tega!!!
zakaj ne? kaj nj nrdimo mi, ki imamo ta problem da zaživimo normalno. marsikdo od nas bi bil uspešen, pa se umika zaradi takih stvari! žalostno. Jip
Odgovor: Uspešnim ljudem rdečica ni ovira. Zato vas pozivam, da postanete uspešni, ne glede na rdečico ali karkoli drugega slabega, kar bi se vam morda dogajalo.
Poznam veliko ljudi, ki so zelo uspešni pa imajo kako resno telesno posebnost ali so celo pohabljeni, zato naj zardevanje tudi pri vas ne bo ovira za uspešno življenje in kariero. Pridno vlagajte v znanje in izkorisitite priložnosti, ki se vam ponujajo. Ignorirajte rdečico, ker jo tudi vaši prijatelji in sodelavci sploh ne bodo opazili. Svet je toleranten, če je človek sposoben, je lahko rdeč kot kuhan rak, pa mu tega ne bo nihče očital.
Priznam, da recepta proti rdečici ne poznam, prepričan pa sem, da ste čito ok človek, ki čahko doseže marsikaj. Kar pogumno naprej. Ljudje vas imajo radi tudi z rdečico, imejte se še vi. Pozdrav, Iztok Lešer
Pregovor pravi: V zdravem telesu zdrav duh.Ali menite, da bi pri nekaterih duševnih boleznih lahko telesno zdravje zadevo umirilo oz.bolezen zmanjšalo. Vprašanje je o nekaterih manjših duševnih motnja in ne npr. pri shizofreniji ali podobnih. Psihiater namreč človeka nikoli ne vpraša kakšno je njegovo telesno zdravje. Razumem, saj ni splošni zdravnik in res je, da bi naj bila to stvar vsakega posameznika, da za svoje telesno zdravje poskrbi. Nekatere je strah preiskav ( kot mene npr.),drugi si mislijo, da ne bodo za vsako malenkost hodili k doktorju, tretji...imajo pač vsi neke razloge. Sama razmišljam o tem, da nekatera stanja vplivajo na duševne težave in to ne v majhni meri. Npr.povišan ali znižan krvni pritik,ginekološke težave,okvare hrbtenice, pa celo nezdravi zobje. Ne mislim, da vplivajo tako, da je človek zaradi vsega tega zamorjen, razdražljiv ali pač poležava, ampak da nekako te bolezni vplivajo ali "dosegajo" možgane. Nekje sem čitala, da človek, ki ima neurejeno zobovje, torej razne škrbine itd.sebi zastruplja počasi telo, ker nekakšne bakterije preidejo v kri... Zato predpostavljam, da nekaj prehaja tudi v možgane. Sem zafilozofirala,kaj? Pač tako razmišljam in bi rada slišala mnenje strokovnjaka. Hvala in želim vam lep dan. Lidija
Odgovor: Telesno stanje vedno vpliva na psihično počutje in obratno. Nekatere telesne bolezni lahko povzročijo psihične motnje (npr. neuravnovešeno delovanje ščitnice lahko povzroči nihanja razpoloženja, po srčnem infarktu ali kapi so pogoste depresije, enako pri parkinsonovi bolezni), vendar pa zadeve niso preproste. Pri depresivnem človeku sicer osebni zdravniki in tudi psihiatri ocenjujejo celega človeka, ne grejo pa pregledovati zobovja, saj banalne težave ali blage bolečine ne povzročajo oziroma ne sprožijo nastanka klinično pomembne duševne motnje.
Pozdrav, Iztok Lešer
stara sem 18 let. pol leta nazaj sem bila 3.5 leta z fantom. potem mu je kmalu imrla mami, in zacel je hoditi z mojo prijateljico. ko sem to zvedela sem se počutila izdano, saj sta mi dolgo časa to lagala in prekrivala. potem mi je ona sama to povedala, in sem se sprijaznila, no saj mislila sem. vedno ko sva se z nejmu srecala sva se lepo pozdravla, in vsa ljubezen do njega je hitro izginila... pol mesca nazaj sva se zacela spet dopisovati, in dvakrat sva se dobila in bila skupaj kljub temu da ima punco... od takrat naprej mi je po glavi hodilo samo to, kako bi njemu in njej vrnila za kar sta onadva men naredila. zato sem njej povedala in sem mislila da mi bo odleglo, in bom spet srecna, vendar sem zacela dvomiti v to kar sem naredila posebno zato ker vem kako je bivsi mel tezko leto za sabo, in ga bo to cisto unicilo... zakaj me vedno zene mascevanje... ako to naredim imam tako slabo vest da bi najraj vse zavrtela nazaj. prosim pomagajte mi ker se sama sebe ne razumem vec. hprosim za cimprejsni odgovor. lep pozdrav Anita
Odgovor: Ljubezen včasih povzroči, da delamo slabe stvari ljudem, ki jih imamo radi. Kar je bilo - je bilo. Kar ste naredila, lahko omilite, se opravičite. Od zdaj naprej ste lahko drugačna, začnite delat prav, pokažite jim, da jih imate rada, ne delajte slabih stvari drugim. Kadar se odločate o tem, kaj boste naredila, poskusite vedno tako, da ne boste prizadela. Vprašajte se, ali bi to koga prizadelo, in če je odgovor pozitiven, potem tega raje ne počnite.
Kar pogumno in veliko uspeha vam želim, Iztok Lešer
Sam in tudi drugi opažajo da sem premalo zgovoren oz. se ne znam pogovarjat(ne pride mi nč na pamet takrat).Rad bi to nekako izboljšal oz. odpravil.Kako bi to naredil?Imate kakšen nasvet zame?
hvala vnaprej in LP
Odgovor: Poseben specialist za razvijanje sposobnosti govora res nisem, vem pa, kaj meni pomaga, kadar česa ne obvladam najbolje. Torej, svetujem vam, da poskušate vaditi pogovarjanje, kadar ste sam s seboj, kot bi igrali vlogo zgovornega človeka. Poglejte okrog sebe in v okolici poiščite teme za pogovor. Kadar ste v družbi najprej v sebi pomislite, kaj bi pa zdajle rekel, če bi bil zelo zgovoren. Spet poglejte naokrog po prostoru in pomislite tudi na neumne začeke pogovorov, na primer, tale barva stene je pa res nenavadna, spet je lepo vreme, malo sem se ga že naveličal, kako imaš pa ti nenavadno čudne oči itd. Potem. čez čas poskusite kaj reči tudi na glas, dovolj je že, če rečete: a res, ja zanimivo... Če predvsem poslušate druge, jih lahko vedno povprašate o več podrobnostih tistega, kar govorijo.
Čim manj se ukvarjajte s tem, da bi morali izpasti s svojimi izjavami pametni in pomembni. Saj ni važno, največji in najboljši govorci so imeli v življenju veliko slabih dni in gvoorili neumnosti, verjemite mi.
Veliko uspeha, Iztok Lešer
MOJ PROBLEM JE NENEHNA ZASPANOST, KI SE JE NE MOREM ZNEBITI TUDI NA DELOVNEM MESTU ALI V DRUGIH JAVNIH PROSTORIH, SPLOH, ČE GRE ZA POSUŠANJE NEKOGA O..(SESTANKI, GOVORI..) RES, DA V VEČERNIH URAH NE GREM PRAV ZGODAJ SPAT, A TUDI KADAR GREM PREJ, SE MI DRUGI DAN DOGAJA ISTO, LE MORDA MANJKRAT ALI MANJ OPAZNO. VSE BOLJ PA OPAŽAM, DA MI ŠE NAJBOLJ ODGOVARJA, KO GREM LAHKO SPAT TAKOJ, KO PO SLUŽBI POJEM KOSILO. TO JE POSTALO ŽE TAKO MOČNA RAZVADA, DA SE JI KLJUB VSEMU DELU, KI GA BI MORALA POSTORITI IN OTROKU, KI BI GA MORALA PELJATI VEN NA DVORIŠČE, NE MOREM UPRETI. TO TRDNO SPANJE TRAJA CCA 1 DO 2 URI, POTEM PA SEM ČISTO V REDU IN NEKAKO POLNA ENERGIJE. PRI SPLOŠNEM ZDRAVNIKU SEM ŽE OPRAVLJALA PREGLED KRVI, PRED 2 MESECEMA PA SEM IMELA TUDI SISTEMATSKI PREGLED, PA NI Z ZDRAVJEM KOT TAKIM NIČ NAROBE. PROSIM ZA ODGOVOR, ČE NI PRI MENI MORDA NA POHODU KAKA HUJŠA PSIHIČNA OBOLELOST OZIROMA TEŽAVA. SICER NE OPAŽAM, DA BI DOŽIVLJALA KAKE DRUGE PSIHIČE ZNAKE, RAZEN NEKAKŠNE OTOPELOSTI V ZVEZI S ČISTOČO ALI MORDA TUDI DRUGIH GOSPODINJSIH OPRAVILIH. ŽE VNAPREJ HVALA MAČICA
Odgovor: Po vašem opisu ne bi rekel, da imate začetek kake hude bolezni, še več, najverjetneje tudi blažje bolezni pri vas ne bo. Verjetno pa boste morali spremeniti spalne navade. Prosim preberite si poglavje o nespečnosti in priporočila za zdravo spanje, ki so tam opisana in se jih poskušajte nekaj časa držati. Sestavek o nespečnosti najdete v poglavju "Pomagajno si sami" na tej spletni strani. Vse dobro vam želim.
Iztok Lešer
Meni pa se večinoma dogaja, da spim največ 4-5 ur na dan. Že vrsto let in več ne potrebujem. Če spim nekoliko dlje, sem popolnoma zanič cel dan. Poskusila sem vse možnosti glede ure v kateri sem se spravila spat. Če sem legla ob 20
uri, sem bila okrog polnoči pokonci, če sem legla ob 4 zjutraj pa že okrog osme ali devete ure. Zelo, zelo redko se zgodi, da prespim vsaj osem ur. Potem sem ponavadi itak zanič. Ko vsi spijo jaz kolovratim po kuhinji ali gledam tv. Mož pravi naj ležim in poskusim zaspati. Kako naj poskusim, ko pa ne gre??? Premetavam se po postelji sem in tja in komaj čakam, da mine noč ali me zagrabi spanec. Takšno "čakanje" in poležavanje je prava mora. Od psihiatra sem dobila Dormicum. Nekaj krat sem ga vzela in sem dejansko zaspala, pa tudi ne za toliko časa, da bi se zapolnilo vsaj osem ur. Dormicuma pa ne želim jemat, ker sem slišala, da od njega postaneš odvisen, druge tbl.pa nič kaj ne pomagajo. Mogoče pa je to pri meni normalno, da ne potrebujem več spanca. Kaj menite? Če sem kdaj utrujena in čemur jaz pravim "spanje", pa je v glavnem poležavanje in že čez dobro uro vstanem.Lidija
Odgovor: Ne trudite se spati 8 ur, ker vam je očitno dovolj manj spanja. Samo za to, da bi formalno spali 8 ur Dormicuma res nima smisla jemati. Lep pozdrav, Iztok Lešer
Živjo!
mam kr en dost velk problem al se pa sam men zdi in me muc in ne morem zivet vec s tem izhoda pa ne vidm :(
no da zacnem, sm s fantom ze 13 mescov. ga mam res ful rada on pa mene se trikrt vec ce je to sploh mozno. na zacetku je blo vse lepo pa prov sva uzivala na velko. pol je pa mene (ker on je res njam za pogledat) zacela zapuscat samozavest. in sploh nism bla vec sigurna, a ga mam rada, a mu se zaupam, a sploh hocem bit z njim. pa vem da me on ne bi nikol przadeu namerno in me prevaru ampak kt da sama hocem da me prevara tko kt vsi bivsi do zdj sm zto da bom lahko mu jz rekla ti is zajebu zdj je pa konc, ampak ne vem zakaj to delam sj na konc koncu bom j se najbl trpela. :( no ja in so obdobja pr nama k res sam gledam kje je kaj dela in sm res sam pozorna kaj narobe nrdi da sm lohk zalostna..pa res ne vem kje je point da se tko mucm?! in kje je resitev iz tega?!?! tega mu povedat ne morem, ker me nebi nikol zastopu,...ker..pac ne morem...enmu pa morem povedat pa slisat vsaj en nasvet. no ja sj prjatlc mam dost ampak je pa tuki drug problem ker midva ze od zacetka odkar sva skupi sva za vse ostale popoln par in hoce fant ta "sloves" obdrzat in tko ne upam povedat prjatlcam, ker pol bi pa letela vprasanja kot je; a gresta narazn?
in ne jz nocem it narazn...
neki casa sm misna da je to zato ker pac...je za punce ne vem zanimivo tisto kar nimajo..ker je pa pac ta fnt tok..kko bi rekla v vsem skor mi ustreze in pac vem da je cist moj brez da bi se mi blo treba kj pomatrat in mi zto ni zanimiv?!?!
res ne vem..sploh nc vec...
se njbl me potre k sm na obdobja totalno zaprta vase hocem bit sam sama s svojim mislim, zto sm dobla tut probleme z zivci, spremenla sm se cist... :( zgubla clo neki prjatlc, s fotrom govoriva nc vec ne...
uglavnm cist sm na tleh..
zdj pa kar bi res rabla odgovor je predvsem kko nj uredim sama pr seb da ne bom sam to razmislala kje je fant pa s kero je pa da ne bom kdr bo reku da je blo na ksni zabavi kul, ga najprej sprasvala kwa pa babe?...da bom mela mal vec samozaupanja pa da bom tut v njega verjela? tko kt sm na zacetku... :(
ful ful ful hvala za pomoc
LP, Špela
Odgovor: Draga Špela! Zadnjič sem slišal nekoga reči: partnerski odnos je zahteven in težak delovni proces, ki se nikoli ne konča.
Odločite se pri sebi, ali fanta, ki je po vaših besedah v vseh pogledih zelo dober, sploh želite ali ne.
Če želite ostati z njim, delajte na tem, da se bo vajin odnos razvijal in kljub konfliktom zadržal energijo in ljubezen. Sestavni del razvijanja odnosa je sprejemanje partnerjevih napak in pomanjkljivosti, odpuščanje, vsakodnevno odločanje, da je on tisti, s katerim želimo biti itd. Sestavni del tega procesa je tudi pravilna komunikacija: zavedanje, kaj želimo povedati, razločno komuniciranje in spravljanje sporočila do partnerja (če ne gre prvič, je treba komunicirati večkrat in vztrajno - sami smo odgovorni, če svojega sporočila ne spravimo čez), poslušanje, kaj nam želi povedati in razumevanje tega, kar je rekel (sami smo odgovorni tudi, če ne razumemo, kaj je hotel povedati)... Če veste, da vam je zvest, ustavljajte ljubosumne misli, ker niso koristne ampak za vsak odnos bolj razdiralne kot ne. Vi se odločate, kaj boste mislila o sebi, njemu in o vajinem odnosu. Torej, usmerjajte svoje misli.
Če se vam zdi fant "predober" za vas imate dve možnosti: delajte na sebi tako dolgo, da boste postala dovolj "dobra" zanj (po vaših ocenah, seveda - če bi vprašali koga drugega, zagotovo ne bi bil tako kritičen, kot ste vi do sebe) in boste lahko mirno in samozavesno v odnosu z njim. Druga možnost je, da ga pustite in si poiščete sebi primerno "slabega in grdega". Razumete nesmisel?
Razmislite o tem. Brzdajte negativne misli, skoncentrirajte se na dobro. Sprejmite, da je možno, da vas ima rad tudi "sanjski" moški. Če pridejo dvomi jih ignorirajte. Delajte dobro s svojim fantom.
Možno je, da ste se ga enostavno naveličala v vsej njegovi popolnosti in je za vas odnos z njim prezahteven. Če je tako ne izgubljajte energije, poiščite si sebi primernejšega. Če vam bo žal, vam pač bo.
Odločitve so vaše, posledice tudi.
Vse dobro, Iztok Lešer
mogoče moje vprašanje ni za ta forum..ampak vseeno rabim pomoč in upam da mi boste lahko kako pomagali.moj problem je najstniški in sicer..starši me nikamor ne pustijo in nikoli nisem nič slabega zagrešila...počasi že živce zgubljam, nevem kako se naj umirim včasih hočem pobegniti s prijatelji vendar ne upam.kako jih naj prepričam da me bodo pustili ven..in sicer stara sem 15 let in hodim že v gimnazijo...včasih me zagrabi taka jeza da bi najraje celotno hišo obrnila ker nesmem ven...tako da sem cele dneve doma..tudi med počitnicami...vsi se lahko zunaj družijo samo jaz ne... obupana
Odgovor: Svetujem vam, da svojo težavo opišete na forumu spletne strani www.tosemjaz.net. Tam boste dobila mnenja svojih vrstnikov in morda tudi odgovor strokovnjaka - psihologa na to temo.
Dokler ste odvisna od staršev pa jih lahko verjetno le prepričujete, naj vas pustijo ven, oziroma vam naj vsaj razložijo, zakaj naj bi ne hodila ven, in kdaj boste lahko šla.
Lep pozdrav, Iztok Lešer
Informacija na spletu ne more nadomestiti pogovora z zdravnikom!
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z menoj.
Če na tej spletni strani ne najdete odgovorov na svoja vprašanja, lahko vsak dan POKLIČETE NA TELEFON 090 54 54 in poskusil vam bom svetovati osebno. Telefon je plačljiv! Iz omrežja Telekoma Slovenije je cena klica 2,19 €/minuto, cene iz drugih omrežij določajo njihovi operaterji. Če se ne oglasim takoj pokličite kasneje ali naslednji dan. V času praznikov in dopustov sem lahko odsoten, pokličite kasneje! Želim vam vse dobro, Iztok Lešer, dr. med., specialist psihiatrije |
MENTAL d.o.o., avtorske pravice pridržane
Izdelava spletnih strani - Spletna postajaIzdelava spletnih strani:
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.