Spoštovani,
Pri starosti 23 let že približno 10 let prenašam motnje hranjenja. Tako dolgo najbrž zato, ker sem potrebovala dalj časa, da sem si priznala in ozavestila kaj se v resnici dogaja.
Tedensko opravljam razgovore pri terapevtu, veliko vsega sem že preizkusila...Toda jaz še vedno trpim za prenajedanjem in bruhanjem.
MEnim, da je situacija krtična, saj sem pred parimi dnevi bruhala kri, poleg tega pa je ritual omamljanja s hrano nadomestil vse ostale funkcije-druženje, študij, ... Ob vsaki stvari, ki se jo lotim, postanem nervozna in začnem misliti na hrano, nato pa seveda to udejanim. In zelo se jezim, če jem, akdar nisem lačna. Če pa jem kadar sem lačna, dobesedno cel dan razmišljam o tem in čakam, da začutim vsaj malo lakote.
Trenutno sem doma in popolnoma okupirana z obsesivnimi mislimi o hrani.
Ozavestila sem težave iz preteklosti, toda ritual je še vedno ostal oz. je še bolj prisoten.
Ni mi jasno, kako si lahko nekaj iz srca želim (študirati, družiti se s prijatelji), sploh s takim mišljenjem kot ga imam danes, vendar mi to ne uspe realizirati. Kako je možno, da glava misli eno, telo pa noče ubogati?
POleg tega me zanima, če slučajno poznate kakšno varianto za prekinitev vzorcev prenajedanja in bruhanja, take kot jih opravljajo v bolnici?
Prosim za pomoč in Vas lepo pozdravljam. Vanja
Odgovor: Zdravljenje motenj hranjenja je specifično področje, ki ga ne obvladam, zato vam ne morem prav veliko svetovati. Kakor ste opisala bi vam morda le svetoval poskus z bolnišničnim zdravljenjem. V domačem okolju se je težko znebiti ustaljenih vzorcev.
Oglasite se še kdaj, da bomo vedeli, kao vam gre.
Pozdrav, Iztok Lešer