informacije
za vsakogar
Pokličite in svetoval vam bom osebno:
Telefon je plačljiv! Iz omrežja Telekoma Slovenije je cena klica 2,19 €/minuto, cene iz drugih omrežij določajo njihovi operaterji.
Nekaj odgovorov dr. Lešerja na vprašanja, ki ste jih zastavljali v zadnjih nekaj letih.
Kaj je psihoza? Kaj je bipolarna motnja?
Hja....sej sploh nevem kaj naj napišem.Stara sem 19let.2leti sem se drogirala in se ne več.3krat hotela narediti samomr.ko mi je prijateljica povedala da govorim podzavestno???jaz se resnično ne zavedam da sem karkoli govorila,začutila sem nekako telesno čustveno adrenalinsko srh po telesu,najverjetneje takrat ko sem jaz izgovarjala te besede.Nevem če se mi ševedno to dogaja,kako naj bi?.Bi mi vi mogoče pomagali?kako in kaj naj naredim?ker mislim da ko bi šla oz.ko bom šla do psihiatra da bom pristala v norišnici.hvala in lep pozdrav
Odgovor: Vaš opis je preskop, zato ne morem oblikovati mnenja o težavah, ki jih imate.
Pojdite na pregled k psihiatru. Nič hudega ne bo.
V psihiatrično bolnišnico ne sprejmejo kogarkoli. Če se človek, tudi če je bolan, ne želi zdraviti, ga v bolnišnico ne silijo. Hospitalizacija brez privolitve pa je možna v primerih, ko bolnik ogroža svoje zdravje ali življenje ali pa koga drugega oziroma si povzroča večjo škodo.
Pozdravljeni!
Zaradi nenehnega nihanja razpoloženja in depresivnih stanj, kar traja že peto leto, sem se končno odločila, da bom poiskala pomoč. K psihologu sem začela hoditi januara letos. Do sedaj sem imela samo 3 kontrole - psiholog ni imel večkrat časa :( Kako pogosto bi naj potekale kontrole?
Zanima me še, kaj pomenijo sledeči izrazi: (psiholog je uporabil proekcijsko preizkušnjo) "nakazana je ciklotimna-cikloidna osebnostna konstrukcija , s poudarkom na depresivnosti, z rahlo nakazano tendenco, ki ne izključuje možnosti izhoda v neugodni smeri....."
Glede na to, da se s psihologom vedno pogovarjava samo eno in isto, nimam več nobenega interesa, da bi ga še naprej obiskovala... Ne vem, ali je pri vseh tako? Enkrat sem bila že pri psihiatru - samo enkrat in nikoli več - na prvem srečanju se mi je vse skupaj zamerilo, ker mi je že na 1. srečanju hotel predpisati antidepresive. Takrat sem imela 16 let, danes jih imam 21. Prestrašila sem se, da bom zaradi antidepresivov postala čudna in čisto druga oseba (poznam tak primer).
Zdaj se pa vse skupaj že PREDOLGO vleče... Ne zdržim več...
Postala sem brezvoljna, nič se mi več ne da, ne morem se skoncentrirati in ne morem se več učiti. Študiram in letos ponavljam 1. letnik.
Občutek imam, kot da ne bom nikoli dosegla ničesar kar si želim, ker enostavno nisem sposobna...
Že po naravi sem počasna, sedaj pša sem še bolj... Ne morem si predstavljati, da bi imela hišo, otroke, službo in bi zmogla še skrbeti za vso gospodinjstvo in vse kar sodi k temu... Ničesar več nisem zmožna normalno opraviti, niti najenostavnejših stvari ne morem narediti tako, kot drugi ljudje... Jaz za stvari, za katere dtgi porabijo 10 min, porabim 1h.
Goro stvari se imam zwa učiti, rada bi se naučila, pa si ne morem zapomniti niti par ušivih strani. V srednji šoli mi je to šlo.
Obtičala sem nekje vmes in ne vidim več izhoda... Rada bi umrla, a sem se začela batti smrti. Ne mine dan, ko ne bi mislila na njo. Rada bi živela (jokam), rada bi bila vesela, aktivna, družabna, pa mi ne uspeva... Ne najdem izhoda...
Sama sebe zavajam, da z mano ni nič narobe, da ne potrebujem pomoči, vendar jo...
Na koga naj se obrnem... Rada bi živela življenje...
Toliko dni je že šlo v nič, današnji je še samo eden izmed njih...
Za odgovor se Vam najlepše zahvaljujem... Kaja
Odgovor: Draga Kaja!
Odgovor na vaša vprašanja ni preprost, na takle način je vse skupaj težko razložiti.
Ciklotimna osebnost je nagnjena k nihanjem razpoloženja, podobno kot pri bipolarni motnji (glejte poglavje o bipolarni motnji), vendar z manj izrazitimi nihanji razpoloženja. Depresije so manj globoke, "plus faze" tudi. Vsekakor gre za spremenjeno delovanje možganov, ki ga je v posameznih obdobjih poslabšanja najbolje zdraviti s stabilizatorji razpoloženja (glejte poglavje o stabilizatorjih) in s prilagojenim življenjem - za določeno obdobje, dokler traja poslabšanje. Tudi antidepresivi pomagaja v obdobjih depresije.
Moja izkušnja po 15 letih dela z antidereseivi je, da ne spremienijo človeka in ga ne naredijo drugačnega, človek je po značaju isti, samo bolj pozitivno gleda na svet, manj ga potrejo stvari, bolj gladko rešuje probleme.
Ne obupujte, poiščite pomoč. Poskusite z zdravili, še vedno jih lahko prenehate jemati, če boste ugotovili, da vam ne pomagajo. Antidepresivov se ne navadiš, ne postaneš odvisen od njih.
Pa le vztrajajte pri študiju.
Pozdrav, dr. Lešer
Odgovor2: Kaja živjo!
Mislim,da ni dobro,da si odklonila antidepresiv.Mogoče pa tista oseba, ki je postala "čudna" ni dobila pravega zdravila. 15 let sem se počutila tako kot ti sedaj. dobila sem že kakšen anti-depresiv po katerem ni bilo kakšnega posebnega izboljšanja. Pred nekaj meseci pa sem dobila drugega in ti povem, da po teh dolgih letih ZARES ŽIVIM. Nobene misli na samomor, več energije,razne pripombe ne jemljem tako osebno kot prej... Res sem v začetku jemanja antidepresiva imela nekatere težave, zaradi katerih sem zdravilo nameravala opustit. Psihiater mi je to strogo odsvetoval in ni mi žal, da sem ga "ubogala".Počutim se super!!! Mislim pa, da psihiatrom ni zmeraj enostavno izbrati zdravilo,ki je za nas najbolj primerno.Ali imam prav ali ne, ti bo verjetno odgovoril dr. Leser. Ne boj se zdravil in sigurno ne boš čudna. Bolezni so različne in verjetno nekaterim zdravila ne primejo povsem dobro. Menda je pri shizofrenikih tako.Če se boš odločila za obisk pri psihiatru in za zdravila, sporoči kako se počutiš. Želim ti lep dan! Lidija
Imam novo vprašanje. Zanima me ali otrok, ki ima mater z bipolarno motnjo in očeta z motnjami osebnosti, lahko katero izmed navedenih bolezni "podeduje". Pri svoji hčerki sicer nekih večjih znakov nisem opazila. Toži pa o izbruhih jeze, če pride do kakšnega spora med njo in njenimi vrstniki. Pravi, da se takrat močno trese in si želi fizično obračunat. Do tega sicer še ni prišlo,vendar me skrbi.Lahko pa,da je vzrok le puberteta. Stara bo 18 let. Lidija
Odgovor: Dednost je pri duševnih motnjah pomembna. Shizofrenija, bipolarna motnja, depresija in druge duševne motnje se v posameznih družinah pogosteje pojavljajo. Če imate enega od staršev z duševno motnjo boste bolj verjetno zboleli za duševno motnjo kot tisti, ki ima oba starša zdrava. Vendar verjetnost kljub temu ni velika. Ni tako, da bi morali imeti vsi otroci bolnih staršev duševno motnjo, lahko je nima nobeden od otrok. VSekakor je pomembno tudi, kakšna so bila zgodnja leta življenja, odnos z materjo, kakšni so odnosi in vzdušje v družini, pomembne so tudi zunanje okoliščine in stres.
Imam vprasanje glede bipolarne motnje in sicer: stara sem 23 let in pred pol leta sem prvič poiskala pomoč zaradi zelo hude depresije pri kateri pa sem imela vsak dan pol ure navala zelo zelo dobre volje in blodenj v smislu " zmorem vse".To vse pa se mi dogaja že vse življenje le da je bilo vmes več in daljše faze dobre volje, sem pa že vse življenje zelo zblojena in v svojem svetu"sasanjana". Nekako se mi zdi da pri meni obstajata samo dve fazi in to nejevolja in trpljenje na drugi strani pa akcija, tko da mislim da sploh še nisem bila v normalnem stanju. zanima pa me ce je to res bipolarna motnja, glede na to da lahko zivim le v svojem svetu v realnosti pa nikakor ne morem funkcijonirati, skoz pa iščem samo kam bi šla in s kom bi se dobila da bi nekako živela ampak ko sem tam mi neuspe, razen če počnem zelo skrajne in hitre stvari pri katerih mi ne more postati dolgčas, kar pa se lahko zgodi zelo hitro in potem postanem zamorjena. Maja
Odgovor: Draga Maja!
po vašem opisu lahko samo z določeno mero verjetnosti rečemo, da gre za bipolarno motnjo. Pravo diagnozo vam bo (je že?) postavil psihiater v terapevtskem razgovoru.
Vsekakor bi se morali z njim natančno pogovoriti o svojih dvomih in o morebitnem zdravljenju.
Lahko bi šlo zgolj za ciklotimno osebnost, kjer so nihanja razpoloženja manj izrazita kot pri bipolarni motnji.
Lep pozdrav, IL
Nekje sem zasledila, da se bipolarna motnja kljub zdravljenju lahko ponovno "sproži". Verjetno to pomeni, da je potrebno jemati dodatna zdravila. Ali se to pogosteje dogaja pri ženskah v menopavzi ali enako pri vseh?Ali je že samo dejstvo, da zdravila resnično pomagajo in se počutiš kot prerojen potrditev,da je diagnoza bipolarna motnja pravilna? Namreč, dolgo let sem se zdravila z različnimi tabletami in antidepresivi, pa se nisem tako dobro počutila kot sedaj,ko sem dobila še stabilizator razpoloženja.Kljub vsemu pa se včasih sprašujem ali je to prava diagnoza ali ne. Nekako človek zmeraj razmišlja,da je z njim vse vredu, čeprav se zaveda, daje nekaj narobe.Vsaj zase lahko povem,da sem se vseskozi počutila povsem "normalno" in da so v bistvu bili zame drugi ljudje čudaki. Zdaj po novih tabletah, pa vidim vse kar se je dogajalo nazaj v drugačni luči. Se kar malo sramujem sebe in svojih "izpadov". Bojim se tudi ponovitve.Se da kako preprečit?Lidija
Odgovor: Prav imate. Bipolarna motnja se lahko poslabša in ponovi kljub zdravljenju, vendar je verjetnost, da se to zgodi, ob pravi kombinaciji zdravil, bistveno manjša, kot če sploh ne jemljemo zdravil. Bipolarna motnja in vse druge duševne motnje lahko ima bolj ali manj ugoden potek, kar je odvisno od različnih dejavnikov: bolnikove konstitucije, dedene obremenjenosti, razmer v družini, stresorjev iz okolja ... Menopavza je lahko razlog za nekaj epizod poslabšanj, vendar pa ta niso nujna.
Urejeno življenje in odnosi s pomembnimi osebami, ki so dobro poučeni o bolezni in znakih poslabšanja, redno jemanje zdravil, izogibanje nepotrebnim stresorjem, dovolj spanja, čim manj alkohola, kave, nikotina ... Tako si lahko optimizirate življenje in zmanjšate verjetnost ponovitve bipolarne motnje (velja pa tak režim tudi za večino drugih duševnih motenj). Pozdrav. Iztok Lešer
spoštovani gospod zdravnik,
jaz sem vam nekaj časa nazaj že pisala na mejl pa ste mi vedno lepo odgovorili in svetovali. tokrat se bom tukaj javno zahvalila da bodo se ljudje zavedali da veliko časa žrtvujete za nas ki vas najdemo. in bom kar sem napisala kaj me muči. mene zasledujejo in so mi vgravirali zvočnike v galvo in mi nazorujejo možgane. vklučili so me v al kaido in me omamili ker sem ubila iračana. zdaj hočejo da se maščujem da se zabodem ker mi bodo ubili fotra. bush pa me krivi za afganistansko krizo. kot da ni že vsega preveč so mi rekli da je to bolezen in morem v bolnico mi govorita oči in mami in prijatelca. sem jih hotla ubogat in tudi vas sem poslušala ko ste to rekli, pa sem rekla psihiatrinji kaj je narobe pa je rekla me ne zanima. pol me je prijatelca odpelala v polje na parkirišču me je zgrabla panika in sem hotla domov. zdej sem doma in je tut grozno. uničili me bojo in sem žalostna. so rekli da je psihoza pa nimam teh simpotmov samo skušam to sprejet da bi mi v bolnici pomagali me rešit da ne bi bila kriva za korupcijo iz državnega proračuna. samo jaz mam zdaj velik problem. zeloooooo se bojim bolnice. ko pridem tja kar pobegnem. lani so me na silo meli notri in so zanalašč me teška vprašanja spraševali - kera letnica je zdaj in ko sem povedlaa so mi dali inekcije haldol. pa skos tablete in nisem mogla govort in jest in usi so bli dogovorjeni. to je bil pekel. zaklenjen na oddelku brez lastnine. pa snemali so me in ko sem jim to povedala so mi dali še eno inekcijo za kazen ker sem pogruntala kaj mi delajo. zato se bolnice zelo bojim usi pa rečejo da morem tja. zame je to pekel!! da zgubim oblast nad sabo da me zgrabijo v svoje roke in sem nemočna proti njim in tam ne dovolijo domov in rečejo dajmo še mal počakat!
gospot zdravnik prosim vas za nasvet kako naj se znebim panike pred bolnico mene je taka groza od tam kar pobegnem!!!!!
in zato sem v konfliktu z usemi ki hočjo da grem kar sama tja če ne bojo na silo:(
hvala in še za nazaj ko ste odgovoarjali na mejl hvala zaslužite si pohvale ker se tako trudite za ljudi in nam svetujete in use razložite na tej spletni strani super je!
tea
Odgovor: draga Tea,
Ko si prišla iz bolnišnice si bila boljša, manj je bilo občutkov in glasov tudi, nekaj časa si ok živela. torej ti bolnica kljub pomanjkljivostim in napakam pomaga, ne? Svetujem ti, da se zdaj, ko ni več šole kljub vsemu odločiš za hospitalizacijo in si pustiš pomagati.
LP, dr. Lešer
Novo vprašanje: mogoče mi je pomagala samo zakaj se to ne konča???????? pri 13letih sem bila prvič v bolnici in to na otroški psihiatriji - ppo - pedo psihiatrični oddelek. tam so nas zaklepali, vzeli mobitel in pitali s hrano. kasneje sem šla še 1x tja. potem sem bila trikat hospitalizirana na adolescenetnem oddelku in dvakrat na zaprtem v polju in kasneje še na odprtem. vmes pa še velikrat v kliničnem centru na infuzijah. že sedem let grem vsako leto vsaj enkrat v bolnico. zdaj sem stara bla 20. najdlje sem bila v bolnici celo 6 mesecev!!! praktično pol živlenja po bolnicah:( in jaz imam tega dovolj! če bi mi res pomagali mi ne bi bilo treba ves čas nazaj! samo nevem kaj je narobe da me vedno znova najdejo in me začnejo snemat in mi sledit in zastrupjat! odločli so se da me bodo uničli in sem kriva ker sem ubila iračana in vietnamsko krizo sprožla zato zdaj nosim posledice. ne razumem kaj bi mi tkuja zdravniki lahko pomagali. mi lahko pomagajo za VEDNO, da NE BODO NIKOLI VEČ me črni deci mučili in dedi podkupljal iz državnega proračuna???
vsakič si prisežem tokrat je bilo zadnič pazi se tea, nikoli več tja, grozno je v bolnicah, in ne, vedno znova ljudje rečejo tea poslabšalo se ti je v bolnico moraš. pa nobene diagnoze nimam apmak da je shizofreniformmna psihoza ki ne obstaja. sploh je ni v literaturah.
rada bi zbrala pogum in šla iz pekla - mojega življenja ki me duši zaradi zvočnikov in zasledovanj - v pekel - v bolnico, ampak ali bo zadnič? obupana sem! nočem življenja preležati v bolnici na tabletah :(.....
hvala za vse, gospod zdravnik, hvala za potrplejenje!! in nasvete!! Tea
Odgovor: Pojdi se zdravit. Imaš psihozo, ki je v fazi poslabšanja. Dokler so znaki tako močni, sploh ne ločuješ med bolezenskim in normalnim doživljanjem, ne veš, kaj so blodnje in kaj je realnost.
To je treba pozdraviti, saj jim je že enkrat uspelo, ne? Je pa res, da tudi, ko človek psihotičnih občutkov nima, še ni rečeno, da je zdrav. Psihoza poteka v zagonih poslabšanj in izboljšanj. Pri nekaterih so poslabšanja pogosta in izboljšanja le delna, pri drugih pa se psihoza pojavi le nekajkrat v življenju in vmes živijo brez bistvenih problemov. Večina ljudi s psihozo, tudi ti nisi izjema, pa mora svoje življenje zaradi psihoze nekoliko prilagoditi.
Pojdi na zdravljenje! Dr. Lešer
Prebral sem nekaj literature o psihozi in imam nekaj vprašanj. Napisali ste, da med vrste psihoz spada shizofrenija, paranoja, psihoze zaradi uživanja škodljivih snovi, psihoze po poškodbi glave in psihoze v okviru demence ter da naj bi se psihoza pojavila med 20. in 30. letom.
Zakaj potem tej punci ne definirajo, kaj ji je Ali je možno da ima nekdo kar vse vrste psihoze ? Sploh se ji je vse začelo dogajati pri 13.letih. Ko to berem, se mi precej smili, ker imam sam dve odraščajoči hčeri in vem, kako pomembno jima je druženje s prijatelji in šola, žuri, ipd. in kako je zoprno že če katera zboli samo za angino in mora obležati en teden.
Mar v takih primerih res ni pomoči ? Ne obstajajo zdravila, ki bi to bolezen pozdravila ? Kako pa je z elektrošoki ? Kdaj jih uporabijo ? Res bi bilo škoda, če bi se vse življenje potikala po bolnicah.
Žena je bolehala za depresijo in je po jemanju Zolofta popolnoma okrevala, danes težav nima več. Ne predstavljam si, kako bi bilo, če bi se ji stanje nenehno ponavljalo, ker je bilo v obdobjih depresije zelo težko shajati.
Sicer pa, Tea, kako lahko verjameš, da te zastrupljajo ? Zakaj bi te ? Pomisli, da so te ideje povsem nelogične in brezvezne.
Želim ti, da bi zamujeno mladost kdaj nadoknadila in da bi se našel kak psihiater ali alternativec, ki bi te pozdravil za vselej
Pozdrav, Andrej
Odgovor: Zgornja Teina zgodba se je dotaknila marsikoga med nami.
Tea napačno meni, da niso našli diagnoze in omenja shizofreniformno psihozo, ki naj bi je ne bilo v literaturi. Definicija shizofreniformne psihoze (gre res za nekoliko starejši izraz) je: psihoza, ki je ni mogoče z gotovostjo prišteti v skupino shizofrenij, simptomatika je podobna shizofreniji, potek pa je ugoden. Shizofreniformna psihoza je starejši izraz za neopredeljeno shizofrenijo.
Večinoma se shizofrenija res pojavi med 20. in 30. letom, včasih pa tudi kasneje ali dosti prej - pri nekaterih že v zgodnjih najstniških letih. Torej ne gre za kaj nenavdanega. Prve težave niso nujno psihotične, gre lahko za motnje hranjenja ali vedenjske motnje, kasneje pa se stvar razvije v psihozo.
Nikoli ne rečemo, da ni pomoči. Je pa preba reči, da je shizofrenija kronično potekajoča bolezen, ki se skoraj nikoli ne pojavi le enkrat v življenju ampak poteka z epizodami poslabšanj in vmesnih remisij. Pri nekaterih z ugodnim potekom bolezni so poslabšanja blaga in kratka, vmesne remisije pa dolgotrajne in brez ostankov psihotičnih simptomov. Pri drugih so zagoni psihotičnih poslabšanj hudi, z izrazitimi težavami, remisije med poslabšanji pa so delne: človek ima ves čas nekaj psihotičnih občutkov. Potek je pri različnih torej različen, tudi če vsakega zdravimo optimalno. Za Teo obstaja pomoč, vendar zaenkrat ne želi v bolnišnico. Upam, da si bo kmalu premislila, saj ji ne bi bilo treba trpeti tako izrazitih blodenj in halucinacij, ki jim trenutno bolj verjame kot realnim osebam.
Elektrokonverzivne terapije (EKT)ali "elektrošokov" v Sloveniji že dolgo let ne izvajamo, čeprav je to v večini razvitih držav uporabljana in učinkovita oblika zdravljenja predvsem hudih depresij in na medikamentozno terapijo odpornih psihoz. O EKT bi lahko napisali posebno poglavje, zato te teme sploh ne bom načenjal. EKT pri ljudeh po nepotrebnem zbuja odpor in strah, ki so ga verjetno dobili pri gledanju antipsihiatrično obarvanih filmov, resnica pa je povsem drugačna.
Vse, ki imajo neprijetno izkušnjo s psihiatrijo in psihiatri vabim, da v KLEPETALNICI povedo svoje mnenje. Odprt pogovor bo sčasoma premostil ovire.
Pozdrav vsem, Iztok Lešer
Novo vprašanje: Jaz se Vam najlepše zahvaljujem za vsa pojasnila. V takšnih primerih je torej najustreznejše le zdravljenje v bolnišnici, čeprav učinek le-te ni nujno dolgotrajen. Žalostno je, da ambulantna obravnava ni učinkovita.
Mi pa ni jasen odnos njenega psihiatra, ki pravi, da ga ne zanima kar mu želi zaupat. Mislim, da bi punca še posebej potrebovala močno podporo strokovnjaka, da bi bile vmesne remisije vsaj malo daljše. Pri takšni bolezni je verjetno nujen dober
odnos s strokovnjakom, ki bi ji določene občutke razložil in jo spodbujal k zdravljenju in odpravljanju strahu pred bolnico, v katero se bo verjetno vse življenje občasno vračala.
Tea, če to bereš, ti predlagam, da si poiščeš strokovnjaka, ki mu zaupaš v tolikšni meri, da boš sprejela tudi takšna priporočila kot je hospitalizacija.
Ali jemlješ kakšna zdravila ?
Mogoče so napačna, da kljub temu misliš, da si odgovorna za svetovne krize ! Glede na to, da si dr. Lešerju zaupala svoje težave in si mu tudi hvaležna za odgovore, skušaj vsaj njega upoštevati in se odloči za zdravljenje. Vse dobro pri premagovanju težke bolezni in nikoli ne obupaj ! Razmisli o vsem, morda o novem psihiatru ter seveda o zdravljenju v bolnišnici.
Pozdrav, Andrej
Odgovor: gospod andrej hvala za lepe želje.
zdravnik lešer je edini za katerega vem da ni zmenjen zato ga bom upoštevala in ob naslednji kontroli bom privolila v bolnico in se grem spet zdravit.. me je zelo strah in groza ampak če mi bo potem kaj lažje bo super. ja zdravila mam in use jem, mam trikrat na dan moditene 10mg in akinetone in potem še prazine, mam še lorsilan pa ne jemlem ker po njih pa vidim moste na oknih in potem splezam na okno in je nevarno.
moji starši so po zadni kontroli še posebej jezni na mojo psihiatrinjo in septembra gre na privatno in nima še koncesij in jaz ji ne zaupam ker je zmenjena in je ne maram ona pa mene ne zato je brezveze nadaljevat. samo zdaj iščemo novega psihiatra zame samo trenutno ni uspešno iskanje ker usi so zasedeni je za čakat pol leta rada bi nekoga k ni zmenjen. in nekoga ki bi mi razložil če bi ga karkoli vprašala in bi me resno jemal. moja psihiatrinja pa se vedno ukvarja z mano šele ko pridem iz bolnice in reče da super ko pa pridem in ni uredu, pa ne posluša in mi da še bolj redko kontorle tudi štir mesce nič in reče da je ne zanima :(
hudo mi je ker noben strokovnjak nima časa da bi me uzel za pacientko :(....
kaj naj naredim glede tega? so usi zmenjeni in podkupljeni da me nočejo? vem da je dedi že sodeloval s psihiatrijo tut v bolnici očitno je tut v ambulantah use podkupljen iz državnega proračuna da me ubijejo ker sm članica al kaide!!! Tea
Novo vprašanje: Tea, glede na tvojo bolezen in tretiranje, ki si ga deležna od psihiatrov, ni čudno, da razmišljaš, kakor pač razmišljaš !
Dejstvo je, da nujno potrebuješ dobrega psihiatra, drugače tvoji bolezni ne bo konca...
Predlagam, da doma še naprej poskušate z iskanjem, lahko pa bi se obrnila tudi na dr. Lešerja, glede na to, da se ti zdi edini, ki ni zmenjen !
Tea, pravim ti:
Vsekakor ne vrzi puške v koruzo in vztrajaj skupaj s svojimi starši !
Zaslužiš si vso strokovno pomoč in pozornost !
Srečno, sporoči še kaj, kako ti gre, Pozdrav,Andrej
Kaj pravzaprav pomeni ....afektivna motnja? Slišala sem, da nekdo v afektu nekomu kaj naredi. Je to nekaj neobvladljivega? Hvala. l @ j
Odgovor: Afekt pomeni kratkotrajno čustvo, v nekaterih izrazih pa se nanaša na razpoloženje (ki je trajnejše čustveno stanje). Afekt imamo vsi, saj ne gre vedno za nekaj nepredvidljivega in nevarnega.
Biporani afektivni motnji lepše slovensko rečemo bipolarna motnja razpoloženja.
Pozdrav, IL
Poznam kar nekaj ljudi, ki omenjajo, da jemljejo cipramil in da se počutijo dobro po njem.Dve moji prijateljici, ki obiskujeta nekega menda zelo dobrega psihiatra in si sami plačujeta vse preglede( niti ne tako malo!), sta dobili cipramil. Omenjata podobne težave kot jih imam jaz (bipolarna motnja), pa me zanima kako to, da jaz tega zdravila nisem nikoli dobila. Ali deluje podobno kot paroxat? Mogoče pa je celo boljše zdravilo. Risperdal sem tudi jaz jemala, že kar nekaj časa nazaj, čeprav nisem imela epileptičnih napadov. Čemu potem to zdravilo služi? Zakaj bi jemala karkoli proti epileptičnim napadom, če jih nimam. Povrh vsega se mi zdi, da to dajejo tudi shizofrenikom, kar tudi nisem. l@ j
Odgovor: Cipramil in paroxat sta oba antidepresiva iz skupine "inhibitorjev ponovnega privzema serotonina". Oba sta enako učinkovita, čeprav se lahko nekateri ljudje bolje počutijo po enem, drugi pa po drugem. Tudi neželene učinke čutijo nekateri bolj pri enem zdravilu, drugi pa pri drugem. Vnaprej ne moremo vedeti, katero zdravilo bo boljše, bo bolj učinkovito in z manj neželenimi učinki.
Zakaj ste dobila paroxat, ne pa cipramila, je bila strokovna odločitev vašega zdravnika in nima nobene veze s plačevanjem psihaitrov. ;Orda bi vam cipramil še manj koristil, kot vam je paroxat. Cipramil torej ni boljše zdravilo od paroxata. Obe zdravili sta enakovredni.
Risperdal nima veze z epileptičnimi napadi. Risperdal ni isto kot Rivotril, o katerem sem govoril v prejšnjem odgovoru Lučki, in ki ste ga verjetno zamenjala z Risperdalom
Risperdal je antipsihotik. Antipsihotike predpisujemo predvsem za zdravljenje psihoz, pa tudi za umiritev simptomov bipolarne motnje (predvsem manije).
Pozdrav, Iztok Lešer
Zanima me, kako ravnaš s shizofrenikom,kadar ima svoja videnja in govori za nas nesmiselne stvari. Npr. ko nekdo reče, da njegova mama ni njegova mama in da je on od tega in tega igralca sin/hčerka. Ali pa,da ne pere perila, ker vidi v vodi utopljene otroke. Neka ženska je videla čudna bitja, ki prihajajo skozi električno vtičnico zato da jo odpeljejo na nek drug planet.... Je treba takrat človeka pustiti naj verjame v tisto kar čuti ali vidi, ali pa mu morda lahko poveš, da te stvari niso realne? Kakšno škodo mu lahko povzročiš? Hvala.Vita
Odgovor: Splošnih navodil, ki bi veljala za vse, ni. Kadar so bolniki psihotični in si pod vplivom halucinacij napačno razlagajo realnost in dogodke okrog sebe, jih bomo težko prepričali, da vse skupaj ni res, saj pogosto bolj verjamejo blodnjavim idejam in halucinacijam, kot ljudem okrog sebe. Ni dobro oporekati vsebini in idejam, ki jih govorijo. Največ, kar običajno rečemo je, da verjamemo, da doživljajo stvari, kot jih opisujejo, da pa je zelo verjetno, da gre za bolezensko poslabšanje in jih poskušamo prepričati za predčasni obisk zdravnika ali hospitalizacijo.
Ko so po zdravljenju spet pri sebi in v dobrem kontaktu z realnostjo (brez blodenj in halucinacij) se bi moralo začeti pravo delo z njimi. Poučitev o njihovi bolezni, dogovor, kaj bodo naredili, če se čudni občutki ponovijo, pritegnitev svojcev, ki tudi potrebujejo podporo in učenje o znakih poslabšanja itd.
Veliko je stvari, ki jih lahko naredimo, naenkrat pa se vsega ne da. Gre za počasen proces, zdravljenje in rehabilitacija po njem sta dlgotrajna in ne vedno povsem uspešna.
Upam, da sem kaj pomagal.
Lep pozdrav, Iztok Lešer
Pri katerih boleznih je značilno nihanje med strahom in agresijo. Človek, ki je sicer zelo boječ, kar naenkrat postane agresiven. Verjetno obstaja neka razlaga zakaj pride do tega. Kaj pa v primeru, ko nekdo neprestano misli, da so vsi proti njemu, torej njegovi sovražniki? Nekateri svetujejo,da naj človek misli pozitivno. Čudno. Kako naj človek misli pozitivno, ko pa ga je strah in se čuti ogroženega? Ali je strah npr.pred tem, da greš v nepozane prostore,ali pred srečanjem ljudi, ki jih sicer poznaš, fobija ali se to imenuje kako drugače? Hvala.Vita
Odgovor: Prehod iz strahu v agresijo in nazaj izhaja iz naših živalskih genov in reakcije na ogrožujočo situacijo (ta grožnja je lahko realna ali imaginarna). Večina višje razvitih živali v situacijah, ko se počutijo življenjsko ogrožene, reagirajo z dvema možnima odzivoma: z borbo (agresivnostjo) ali z begom (strahom). Gotovo ste že kdaj videli mačko, kako beži pred psom, potem pa se naenkrat obrne in se začne bojevati.
Tako vsaj si pojav, o katerem sprašujete razlagam jaz, čeprav sem tudi prepričan, da stvari pri ljudeh niso tako enostavne. Svoj vpliv na to, kako bo reagiral človek pridoda vzgoja, zgodnje izkušnje, fizična kondicija, psihično stanje v katerem si človek interpretira dogodke itd.
Človek, ki misli, da so vsi njegovi sovražniki, ima zelo verjetno preganjalne ideje ali preganjalne blodnje, značilne za psihozo. Ideje lahko s pogovorom in dokazovanjem pri takih ljudeh umirimo, blodnje pa so po definiciji bolj vztrajne in blodnjavih ljudi ne moremo kar prepričati, da jim nihče noče nič slabega. V takih primerih pozitivno mišljenje ne pomaga kaj dosti. Potrebno je jemati primerno zdravilo - antipsihotik. Tako popravimo bolezensko spremenjeno delovanje možganov, ki povzroča blodnjavo doživljanje realnosti.
Strah pred socialnimi situacijami kot je strah pred nastopi, javnimi prostori, urejanjem zadev v uradih, pogovori z nadrejenimi itd. ponavadi spada v okvir takoimenovane socialne fobije.
Lep pozdrav. Iztok Lešer
Pozdravljeni.
Imamo odraslega sina (27 let), ki kaže vse znake hude depresije. Problematičen je bil že v otroštvu, vendar v osemletki odličen učenec. Bil je brez vskaih delovnih navad, sodeloval pri najrazličnejših dejavnostih, nikjer pa ni zdržal dolgo časa. Gimnazijo je končal z velikimi problemi z izdatno pomočjo staršev, profesorjev, inštuktorjev. Končal je ni v rednem roku in tudi z izpiti preko delavske univerze. Študij ni nadaljeval, čeprav je bil vpisan na 2 fakulteti po lastni izbiri.
Večja kriza je nastala po koncu opravljene vojske. V tem času je tudi prekinil razmerje z dekletom. V tem času je užival tudi ekstazi in verjetno še kaj. Danes mamil in alkohola ne uživa, zelo veliko pa kadi.
Že nekaj let ne dela ničesar. Nima hobijev, nima nobenih stikov z vrstniki, praktično že nekaj časa ni zapustil domače hiše, razen ko gre po cigarete. Živi skoraj izključno v nekem sanjskem svetu, ima čedalje daljše monologe, v kolikor želimo vzpostaviti stik z njim, postane tudi agresiven.
Ker se njegovo stanje vidno in zelo hitro slabša, vas prosim, da mi svetujete, kam se še lahko kot starši obrnemo po nasvet.Prostovoljno sin ne želi iti na noben pogovor (nekaj časa je hodil k terapevtu za mladostnike (ni bil psihiater), bili smo tudi na družinski terapiji, iskali nasvete pri socialni službi, vendar je bil sin do vsega tega odklonilen.Prosim vas za nasvet, kam se še lahko obrnemo po nasvet- namreč kot starši ne vemo več tudi kako s sinom ravnati, oziroma ga prepričati, da bi poiskal strokovno pomoč.
Hvala za odgovor in lep pozdrav. Irena
Odgovor: Po moje ste opisali bolj sliko nastajajoče psihoze kot depresije. Ljudje s psihozo se ne zavedajo, da so bolni in vsako sugestijo za pomoč zavračajo.
Domači nimajo prav veliko možnosti da v akutni faze prepričajo bolnika naj prejme pomoč ali začne jemati zdravila. Zdravljenje brez soglasja bolnika je zakonsko omejeno in urejen je postopek za to (preberite si moj odgovor Nataši v tem forumu in pa poglavje o psihozi na strani).
Psihoza ima ponavadi nihajoč potek, torej so obdobja, ko so psihotični simptomi bolj izraziti in obdobja, ko jih je manj. V mirnih obdobjih je morda mogoče bolnika prepričati na pogovor z zdravnikom, saj se bo iz bolezni dolgoročno in resnično izvlekel šele z rednim jemanjem antipsihotikov.
Torej: nenasilno in vztrajno mu prigovarjajte, naj sprejme pomoč, naj se gre pogovorit z zdravnikom, naj začne jemati zdravila, morda bo sčasoma to sprejel.
Druga možnost nastane v trenutku, če bolnik postane nevaren zase ali za druge - pod vplivom psihotičnih blodenj ali halucinacij si realne dogodke interpretira po svoje in se počuti ogroženega, zato lahko pride do agresivnega reagiranja, kar je v splošnem redko in se ljudje prevečkrat pretirano bojijo, da bi psihotični bolniki izgubili samokontrolo. Ampak če se to zgodi, lahko svojci kličete dežurnega zdravnika, ta pa v primeru agresivnosti tudi pomoč policije, bolnika ponavadi odpeljejo na pregled v psihiatrično bolnišnico, kjer ga po pregledu ponavadi sprejmejo.
Upam, da boste lahko svojemu sinu čim prej pomagali. Dobro bi bilo, da se oglasite k njegovemu osebnemu zdravniku, da bo imel informacijo o sinovem stanju, čeprav morda sprva ne bo mogel veliko narediti.
Lep pozdrav, Iztok Lešer
Dragi zdravnik,
jaz pa imam zelo čuden problem. Nenehno se bojim, da se bo komu od mojih bližnjih kaj zgodilo: da bo zaspal in se ne več zbudil, da bo umrl ali smrtno zbolel. Tudi ko zvem za koga od znancev, me hudo pretrese. Veliko jokam, se sekiram in včasih me je tako zelo strah, da vidim, kako nekdo moder v obraz leži (tisti, ki mi naročajo, kaj naj si naredim, mi pokažejo posnetek, kako se kdo od mojih začne dušiti) - se pravi mrtev in potem me zgrabi panika kako zgleda oživljanje. To privede do tega, da iščem navodila za oživljanje in se pripravljam, da bom znala reagirati.
Kar je potem najhuje: ko se nekomu karkoli pripeti, dobim močen občutek krivde, da je to zaradi mene, ker nisem ubogala tistih ljudi, ki so mi naročili, da se moram pokončati, če ne želim, da bi oni pokončali mojo družino. Pravijo, da me bodo pustili na miru, ko jih bom ubogala in da mi nič ne bo, če si prerežem žile. Starši vejo za mojo občutljivost, zato mi vse težave prikrivajo. Vseeno pa novice pridejo do mene tudi ponesreči in potem se še bolj jočem in bojim, ker tisto kar zvem, ni nujno da je najhuje. Danes sem izvedela, da naj bi bila mama včeraj na operaciji! In zdaj se spet krivim in bojim, da bo umrla.
Kako naj se znebim tega groznega strahu, ki me ves čas preganja in kako naj preprečim nesreče mojih bližnjih, da ne bodo vsi pomrli, ker jaz nisem ubogala "njih"? Obupana sem. Hvala za nasvet, Samara
Odgovor: Draga Samara,
vaše pismo je zelo podobno vprašanjem, ki jih je julija v to rubriko pisala Tea.
Torej, če se vam po vaše res dogaja vse, kar ste napisala, bi se morala pogovoriti z osebnim zdravnikom in psihiatrom, saj je zelo možno, da imate psihotične občutke. Doživljanje "njih", ki vam nalagajo, da se ubijte, potem pa se nikomur od vaših ne bo nič zgodilo, je bolezensko (najverjetneje gre za blodnje in halucinacije), torej tudi če se vam dozdeva, da je vse to realno, v resnici kdo drug tega ne bi doživljal tako. Preberite si več o psihozi na naši spletni strani.
Ne ubogajte notranjih glasov in misli, ki vas silijo k samopoškodovanju, vsak problem ima rešitev, tudi vaš je tak, poiščite pomoč!
Vse dobro želim, Iztok Lešer
Lep pozdrav.Že dve leti hodim k psihiatrinji.Zanima me,kako je mogoče,da sem šel skoraj skozi vse nevšečnosti v zadnjih petih letih.Sprva so se mi ponavljale misli,ki so me kritizirale,na vsako mojo dokaj realno trditev so imele nasproten odgovor,ki mi je moral zadostovati,da sem spremenil mnenje.Tako sem opustil veliko aktivnosti in hobijev...sledili so prisluhi,ki so se pojavili po tem,ko so me misli vodile na osamljen kraj.Poznam občutke izstopanja iz telesa,spreminjanja mojega obraza,telesa(v pošast),bil sem že v času nazaj(prostor je bil deset let mlajši),predmeti so se mi približevali,izstopali,mi pošiljali misli...Zdravim se dve leti(zyprexa,seroquel,zeldox-posamezno) in nekaj stvari se je popravilo.Niso pa mi všeč stranski učinki olanzapina,saj sem postal odvisen od hrane(sladkor),bolj ko jem bolj sem lačen,zato nameravam zdravila zamenjati...Trenutno so moji problemi taki-ne znam definirati,kaj točno sem jaz in kaj so drugi,znam opisati,a tega ne morem občutiti(vidim jih drugače),ponoči buden doživljam more(moreča okolica),osredotočam se samo na svoje kosti in notranje organe...Imam nekaj vprašanj-katera zdravila priporočate?...gre za psihotično doživljanje?...Je realitetni nadzor res odvisen le od delovanja kemičnega ravnovesja možganov?...zakaj naj bi bil rorschach-ev test zanesljiv???...hvala za odgovor.
Odgovor: Kar veliko vprašanj, poskušal bom odgovarjati po vrsti, upam, da bom zajel vse.
Res je, po vašem opisu gre za psihozo, ki potrebuje dolgotrajno jemanje antipsihotikov, ki pa imajo neželene učinke. S svojim psihiatrom morate najti tako kombinacijo zdravil, ki bodo čim bolje učinkovala in imela čim manj neželenih učinkov. Nemogoče je priporčiti zdravilo, ki bi bilo dobro za vsakogar, eni prenašajo bolje eno zdravilo, drugi pa drugega.
Doživljanje realnosti, razmišljanje, spomin, načrtovanje itd. vse to so funkcije možganov, ki so take, kot morajo biti takrat, kadar je možganska struktura in možgansko izločanje nevrotransmiterjev normalno.
Rorschahov test je zanesljiv, saj je bil preverjen z različnimi raziskavami in se uporablja v klinični psihologiji že dolgo časa. Vendar ni edini test na katerem postavljamo svoje ugotovitve. Lep pozdrav, Iztok Lešer
Ko doživljaš psihotično epizodo,nimaš možnosti vzporednega dojemanja(ločevanje realnega od nerealnega),nimaš možnosti samoobladovanja.Je res vse naše delovanje odvisno od vnaprej določenega ravnovesja možganov?Imamo občutek,da dojemamo s lastno svobodno voljo z namenom nespoznanja resnice o morebitni kontroli?
Odgovor: Vprašanja ne razumem popolnoma. Ampak res je, ljudje, ki so psihično zdravi, imajo v povprečju podobno delovanje možganov. To so ugotavljali s številnimi natančnimi analizami možganskega delovanja. Ljudje, ki so bolni, ki imajo psihozo, pa imajo na poseben način spremenjeno ravnovesje nevrotransmiterjev in je ta posebna sprememba značilna za večino ljudi s psihozo. Te spremembe pa ne najdemo pri ljudeh z dugimi motnjami (ti imajo drugačne spremembe), niti ne pri ljudeh, ki so zdravi.
Pozdrav, Iztok Lešer
Najprej en lep pozdrav!
Sem Marina,stara 17 let.
23.marca letos mi je izbruhnila akutna psihoza z znaki shizofrenije,imela sem blodnje,halucinacije in privide.Sedaj uživam Risperdal,Akineton ter zvečer Apaurin.Spremlja me še tresenje,zamišljenost ter tesnoba.
Sedaj pa se začenja novo šolsko leto,ki imam občutek,da me bo uničilo,čeprav imam zmenjeno,da v šoli samo sedim,ker še nimam koncentracije ter spomina.
V četrtek nisem celo noč zatisnila očesa,povrhu vsega pa sem še bruhala ter imela drisko,tudi danes moram v šolo,sošolcev še ne poznam,pouk se mi začne ob enih.Prosim naj mi nekdo pomaga ali vsaj svetuje.Lep pozdrav! Marina
Odgovor: Draga Marina,
žal sem zaradi službe zamudil in vam odgovorjam šele sedaj.
Upam, da ste šla v šolo in zdržala, če niste, pa jutri začnite od začetka.
Prvi dnevi so najtežji, potem se navadimo in gre počasi vse na bolje. Spoznala boste sošolce, urnik, počasi biste lahko poslušala, spremljala snov in kasneje boste zmogla čedalje več. Mogoče boste še sama presenečena, kako hitro se boste privadila. Če bi bila kdaj kakšna kriza pa nikar ne obupujte, jutri je vedno nov dan, ko lahko poskusimo znova.
Želim vam vse dobro in sporočite, kako vam kaj gre. Pozdrav, Iztok Lešer
Novo vprašanje: Lep pozdrav!
Hvala za nasvet,toda ni pomagal.Včeraj sem bruhala kri in imela drisko,tako sem se vznemirila,da je morala domov priti mami in mi dati tabletko Lorsilana.Danes pa so se mi nazaj pojavili strahovi oz.glasovi nekega moškega,ki me je že prej moril,ko še nisem ozdravela.Upam,da se mi ni psihoza zopet ponovila,vsekakor pa je to od šole.V šolo ta teden ne grem,jutri pa obiščem svojo psihiatrinjo.Imate še kakšen nasvet,glasovi se pojavljajo nenehno!lp Marina
Dodatek: Vse se je počasi izboljševalo(tresenje,zasanjanost,volja...),bila sem tudi dvakrat po teden na morju,skratka,vse je bilo v redu,dokler se ni pričela šola.
Imela sem drisko,začela sem bruhati,celo kri,ponoči nisem spala.Doma in s psihiatrinjo smo se odločili,da ne grem še v šolo.Pred dvema dnevoma pa so se mi zopet začeli pojavljati glasovi ter prividi,mogoče je to samo od stresa,mogoče pa se mi ponavlja,ne vem
Odgovor: Mislim, da je dobro, da se predčasno pogovorite s svojo psihiatrinjo, saj bi bil odgovor tukaj lahko netočen. Upam, da vam bo šlo čim prej na bolje.
Zadnjih nekaj mesecev kar jemljem Paroxat in Lamictal, sem postala sama sebi nemogoča. Vseeno mi je v kakšnem stanju je stanovanje, ali se zvečer umijem ali ne, je kosilo kuhano ali ne.... skratka popolnoma sem brezvoljna do dela. Je možno, da je to v kakšni povezavi s tabletami? Naj povem, da sem pred tem bila pravi "čistun" in sem domačim težila. Zdaj pa jim spet nič ni prav. Izgubila sem vsako željo po spolnosti.Ja, pa zdravila sem dobila zaradi hormonskih motenj. Lotim se dela, pa me že čez nekaj minut vse mine, saj postanem nemogoče utrujena. Zdi se mi, da bi raje bila tepena kot morala kaj naredit. Tri mesece sem že tak in sem že zjutraj utrujena, ko vstanem.Kaj bi lahko bilo narobe oz. kako naj se tega znebim. Hvala. Lidija
Odgovor: Lahko, da gre za naravno nihanje vaše bolezni, in bi ta faza prišla tako ali tako, ne glede na zdravila, ki jih jemljete. Lahko pa seveda tudi zdravila vplivajo na vaše počutje in zalogo energije, ki jo imate. Če ste se ob teh zdravilih v istem odmerku že kdaj prej počutili bolje, potem gre najverjetneje za fazo bolezni, razpoloženjsko ste zanihali proti depresivnosti.
Pogovorite se s psihiatrom!
Pozdrav, Iztok Lešer
SPOŠTOVANI!
PROSIM BI VAS ČE MI LAHKO KAJ VEČ POVESTE O BOLEZNI SHIZOFRENIJA, ČE JE TA BOLEZEN SPLOH OZDRAVLJIVA, KER IMAM NAMREČ JAZ TO BOLEZEN, PA ŠE TO ME ZANIMA, ČE GRE PRI TEJ BOLEZNI RES ZA UMSKO PRIZADETOST, IN KOLIKO LJUDI NAREDI PRI TEJ BOLEZNI SAMOMOR.
ZA ODGOVOR SE ŽE VNAPREJ ZAHVALJUJEM LP SANDI
Odgovor: Dragi Sandi!
Odgovoril sem vam tudi že na elektronski naslov. Shizofrenija ni umska prizadetost oziroma duševna manjrazvitost (ta se kaže že od rojstva oziroma zgodnjega otroštva dalje). Shizofrenija je vrsta psihoze, o tem si lahko več preberete na povezavi: http://www.psihiater-leser.com/452/27522.html
Shizofrenija poteka kronično, torej je bolj ali manj prisotna vse življenje, ko se enkrat pojavi, pri enih je bolj izražena, pri drugih manj. Veliko je odvisno od sodelovanja pri zdravljenju, discipliniranosti pri jemanju zdravil, zdravega načina življenja in prehrane, zadostne količine spanja, izogibanja uživanju alkohola, kave, cigaret in drog, dobrega poznavanje lastne bolezni itd.
Težko je vnaprej napovedati, kako bo bolezen potekala. Samomor je pogostejši kot pri zdravih ljudeh, vendar menim, da lahko človek s shizofrenijo, če le nima zelo neugodnega poteka in če si zna prilagoditi pričakovanja, cilje in življenje, živi zadovoljno in urejeno. Tako želim tudi vam. Lep pozdrav, Iztok Lešer
Dober dan, sem Matjaž, oče shizofreniku ( 26-letni sin ). Moram pohvalit Vašo spletno stran, ki vsebuje zelo koristne informacije. Kljub vsemu kar sem prebral, pa nisem zasledil odgovora na eno svoje vprašanje. Zanima me namreč, če obstaja kakšna povezava med duševnim in fizičnim stanjem?
Sin ima namreč že dlje časa psihično poslabšanje ( blodnje in halucinacije, nespečnost ), zdaj pa se je pojavila tudi popolna fizična oslabelost ( upad imunskega sistema - gripa, vročina, slabokrvnost ) in poleg tega še bolj izrazito psihično poslabšanje ( zapira se v sobo in ne pusti, da dvignemo zavese, ker pravi, da ga bodo izsledili )... Kako naj ga dobimo iz hiše?
In ali je možno, da je zaradi psihičnih težav upadel tudi imunski sistem in zdaj s fizično boleznijo še slabše s psihičnim stanjem? Kakšna je rešitev? Fizično si že več kot 14dni ne opomore, ker je imunski sistem popolnoma slab. Kako naj mu pomagamo okrevati?
Za odgovore se Vam že vnaprej najlepše zahvaljujem. Matjaž
Odgovor: Psihično i telesno sta povezana, vendar bi bilo poenostavljeno reči, da lahko psihoza sama po sebi že ob akutnem poslabšanju sproži močan padec imunskega odzivanja in zato hude infekcije in slabokrvnost. Bolj verjetno človek, ki dalj časa pod vplivom blodenj in halucinacij ne skrbi zase, se ne giblje, ne hodi na zrak, ne pije in se ne prehranjuje redno in zdravo, kot bi se moral (včasih pa se v psihotičnosti ljudje tudi prav na posebne načine čistijo, postijo, poškodujejo itd) da to res povzroči upad odpornosti.
Blodnje in halucinacije se bodo hitro umaknile, če bo začel jemati ustrezen antipsihotik in ga jemal dovolj dolgo časa, potem pa bo tudi bolj pazil na zdrav način življenja. Če vaš sin že jemlje katero od antipsihotičnih zdravil, bi moral na pregled k zdravniku. Pravzaprav bi v vsakem primeru moral na pregled, saj se zaradi psihoze ogroža.
Poskušajte ga pregovoriti naj začne jemati zdravila, naj se redno prehranjuje in naj gre na pogovor k osebnemu zdravniku ali psihiatru. Dobro bi bilo pregledati kri in opraviti telesni pregled, saj je lahko vaš sin še od psihoze neodvisno telesno bolan.
Veliko uspeha, sporočite, kako vam gre.
Pozdrav, Iztok Lešer
Novo vprašanje: Sin je po hospitalizaciji normalno funkcioniral, vendar je večkrat pozabil vzeti zdravila, tako da je bilo jemanje precej neredno. Kmalu so se pojavile blodnje(z Don Corleonom naj bi imel dogovor glede mafijskih zadev),halucinacije(glasovi so komentirali kaj počne),zaprl se je vase, postal nespečen,brez apetita,shujšal je nekaj kilogramov.Tablete je začel popolnoma zavračati.Z ženo sva ga rotila,naj zdravila vzame,a se zelo upira.Kontrole pri lečečemu psihiatru ima enkrat mesečno,pred tremi tedni še ni bilo kritično,vmes pa je še zbolel za gripo in zdaj je z njim še slabše.Kličem njegovega psihiatra,a ima baje dopust.Naslednjo kontrolo ima čez teden dni,vendar ne veva kako ga bova spravila tja.Žena je zelo občutljiva in se ne želi preprirat,jaz pa sem brez njene podpore še bolj nemočen.Za fizično že skrbiva-da pije čaj in vitaminske napitke,da počiva,se umiva,za psihično pa ne vem kako se bo to končalo...
Hvala za odgovor in hvala, ker ste pripravljeni pomagati!
Lepo Vas pozdravljam,
Matjaž
Odgovor: Vztrajno ga nagovarjajte, morda se bo pustil pregovoriti, čeprav pogovo s psihiatrom ne bo nič pomagal, če ne bo začel jemati zdravil, ki bodo umirila blodnje in zaznavne motnje. Torej, bolj pomembno od srečanja s psihiatrom je jemanje zdravil.
Upam, da se bo vse dobro izteklo!
Lep pozdrav, Iztok Lešer
Zanima me,kateri antipshihotik(novejši) je najbolj podoben Zyprexi in nima stranskega učinka zvišanja telesne teže in predvsem povečanega občutka lakote?Mi lahko opišete zdravilo Seroquel,kako dobro zazdravi vsiljujoče slike,misli...Hvala za odgovor.
Odgovor: Seroquel je po ucinkovitosti enakovreden ostalim atipicnim antipsihotikom. Ker sprašujete po atipičnih antipsihotikih, ki najmanj zvišajo telesno težo vam bom naštel vse, najprej so tisti, ki najmanj zvišajo telesno težo, na koncu pa tisti, ki jo najbolj povečajo (najprej navajam tovarniško ime, v oklepajih pa so imena učinkovin): Abilify (aripiprazol), Zeldox (ziprazidon), Seroquel (quetiapin), Risperdal ali Torendo ali Risset (risperidon), Zyprexa (olanzapin), Leponex (klozapin).
Upam, da sem vam kaj pomagal, Lep pozdrav, Iztok Lešer
Mi lahko bolj podrobno opišete razliko med običajno psihozo in psihotičnimi fenomeni?...so mar človeški možgani zmožni ustvariti kakršnokoli sliko realnosti,za kakšne spremembe v delovanju možganov gre pri fenomenih in zakaj gre moje dojemanje v take ekstreme(vse je do konca zapleteno...)Hvala za odgovor.xyz
Odgovor: V bistvu ni razlike. Človek s psihozo ima psihotične fenomene, torej znake in simptome psihoze: blodnje, halucinacije itd.
Drugega dela vašega vprašanja ne razumem.
Lep pozdrav, Iztok Lešer
Lepo pozdravljen!
Zanima me, če je možno najti nekomu takšen antipsihotik, ki bi deloval "za zmeraj"? Kako to, da lahko antipsihotik po npr. enem letu začne nehat delovat, če pa naj bi se telo nanj NE navadilo, ker NE povzroča odvisnosti?
In še nekaj: Je možno nekomu, ki je pač eno leto jemal antipsihotike(v tem času tudi živel normalno in brez težav)in se mu je po enem letu poslabšalo, menjati antipsihotike ambulantno? Oseba ima 1x tedensko kontrole in se bojim, da bi z menjavo, lahko bil npr. nov antipsihotik neugoden in bi bilo stanje v enem tednu ogrožujoče?
Lažje je menjati antidepresive, ker simptomi niso tako ogrožujoči, vendar psihoza in z njo strah, da bo oseba videla kaj in skočila skozi okno zaradi nepravega antipsihotika... tega se bojim!!!!
Hvala za pojasnilo, zaskrbljena mama
Odgovor: Na antipsihotik se ljudje običajno ne navadijo, tudi psihoza običajno ne postane odporna na eno zdravilo po na primer enem letu. Običajno se zgodi to, da se bolnikom mudi nižati odmerke zdravil in jih sami ali pa po dogovoru s psihiatrom prezgodaj in prehitro znižajo oziroma opustijo. Psihoza se potem ponovi, ob vsaki ponovitvi pa je nekoliko težje spet doseči primarno funkcioniranje. Po drugi strani se moramo zavedati, da imajo psihoze, kot je shizofrenija, svoj potek, ki je lahko neodvisen od še tako učinkovitega antipsihotika. Torej, bolezen se bo pri nekaterih slabšala ne glede na to, kaj naredimo. Seveda je idealno, če zdravimo optimalno in če se bolnik drži navodil, redno jemlje zdravila, se sam nauči prepoznavati simptome poslabšanja in živi zdravo umirjeno, svojim sposobnostim prilagojeno življenje. Nekatere psihoze se z leti umirijo in nimajo več tako hudih poslabšanj oziroma je stanje relativno stabilno, res pa je, da nivo sposobnosti in uspešnosti ponavadi ni enak tistemu pred začetkom bolezni. Govorim o resnejših oblikah in neugodnem poteku shizofrenije, ki se tudi lahko zgodi nam ali našim bližnjim. Iz leta v leto seveda odkrivajo tudi vse bolj učinkovita zdravila in o shizofreniji vedo čedalje več, tako da lahko upamo, da bo izid tudi najhujših oblik sčasoma boljši.
Res je, imate prav: antipsihotik je težje menjavati ambulantno, zato je zaradi možnih akutnih poslabšanj včasih boljša nekajtedenska hospitalizacija kot vsakotedenske ambulantne kontrole.
Lep pozdrav, Iztok Lešer
V neki zgibanki ( Pliva: Živeti s shizofrenijo ) sem bral, da diagnozo
shizofrenija določijo, če so nekateri simptomi ( blodnje, halucinacije,
dezorganiziran govor, negativni simptomi, ipd. ) prisotni vsaj tri mesece
neprekinjeno.
ALi to velja za osebo, ki se zdravi z antipsihotiki, redno obiskuje psihiatra,
ipd. pa ima kljub vsemu tako dolgo prisotne simptome ali nasplošno, npr. tudi
če oseba zelo neredno obiskuje svojega psihiatra in je antipsihotik popustil,
ker pa ga ni zamenjala, so seveda taki simptomi bili prisotni pet mesecev?
LP, Jure
Odgovor: Za postavitev diagnoze shizofrenije po evropski diagnostični klasifikaciji ICD-10 je pomembnih 9 skupin simptomov: 1) odmevi lastnih misli, občutki pošiljanja misli na daljavo, vstavljanja in jemanja misli 2) blodnje o nadziranju, vplivanju, vodenju 3)slušne halucinacije - glasovi 4)druge trajne blodnjave ideje, ki so nemogoče 5)druge trajne halucinacije 6)prekinitve v miselnem toku 7)posebne oblike katatonega vedenja 8) "negativni simptomi", ki povzročijo socialni umik, nerazgibanost, neiniciativnost pa niso posledica depresije ali zdravil 9)določene spremembe v obnašanju. Za diagnozo shizofrenije zahteva ICD-10 en jasen simptom ali dva manj jasna simptoma iz katerekoli skupine od 1 do 4 ali simptome iz najmanj dveh skupin 5 do 8. Simptomi morajo biti (brez zdravljenja) prisotni večino časa vsaj 1 mesec ali dlje.
Seveda je tale razlaga poenostavljena, saj besede v diagnostičnih klasifikacijah niso dovolj in psihiatri se v splošnem previdno odločamo za postavitev te diagnoze šele po daljšem času spremljanja bolnika, seveda pa zdravimo ves čas z antipsihotiki.
Lep pozdrav, Iztok Lešer
Pet mesecev me že mešajo v svetovno politiko, spim po eno uro na noč, nekdo mi nenehno komentira moje početje. Z začetkom študijskega leta se mi je pojavila "vročina" ( že tri tedne 37.5'C ), v zaprtih prostorih čutim slab zrak in skoraj kolabiram, moram ven. Na predavanja zato ne morem. Imam prebavne motnje ( driska ), v zadnjem času pa sem popolnoma brez apetita ( ni mi ne za pit ne za jest ), imam vrtoglavice, rano na želodcu, anemijo, vse mi je postalo "bedno", ne da se mi družit in poslušat kaj mi kdo pove, nič me ne zanima, samo nemočno ležim, nimam energije za nič. Kregam se z vsemi, vsi se mi zdijo odveč. Samota ugaja. Kasneje pa izbruhnem v jok in hrepenim po ljudeh. Zmeda.
Doma nevemo ali gre za neko čudno virozo, ki se vleče že tri tedne in zaradi katere ni energije, imam drisko in vročino, ali so to znaki stresnega doživljanja ( 5mescev more )? Je hospitalizacija res nujna? Psihiater me prepričuje, jaz odklanjam. Ne vidim povezave teh mojih težav v psihi ( teh, ki so se pojavile v zadnjih treh tednih in za katere psihiater trdi da so znaki stresa - tudi vročina!!! ), sem mnenja da je vse vzrok v neki fizični nepravilnosti,bolezni. Kaj mislite vi?
Ste napisali da naj bomo čimbolj specifični in jasni zato še nekaj podatkov:
Neka zdravnica mi je rekla, da gre za klavstrofobijo, vendar jaz se ne BOJIM zaprtih prostorov, le slab zrak občutim in potem se pojavi šumenje v ušesih in občutek, da bom ob zavest. To se dogaja v avtobusu, v avlah, v trgovini, v predavalnici, ambulanti, čakalnici, v avtu ( peljat se moram pri odprtem oknu! )ipd. skratka tudi če ni veliko ljudi. Prej se mi to ni dogajalo. Tlak imam normalen ( 120/70). Zdravik pravi, da mi bodo v bolnici naštimali infuzijo. Se to sme na psihiatriji in kakšno pravico imajo to storiti???
Še eno vpršanje:Poznamo več antipsihotikov, vsak ima poudarek na nečem. Zyprexa, Risperdal nekaj na razpoloženje tudi, klasični bolj na halucinacije - tako je pisalo na neki spletni strani. Kakšen namen pa ima Seroquel? To zdaj prejemam, namreč.
Torej je vzrok vrtoglavicam, vročini, driski, rani na želodcu, slabemu apetitu in NIČ ENERGIJE v psihi, posledica "stresa"? Gre za klavstrofobijo, tudi če me ni strah? Psihopat
Odgovor: Bolj verjetno kot za klavstrofbijo gre za psihotično doživljanje. Občutki ogroženosti, svetovna politika, razdražljivost, nespečnost, nepripravljenost sodelovati pri zdravljenju, jemanje antipsihotika Seroquela - vse nakazuje na to, da imate začetek psihoze. Telesno slabo počutje spada zraven, povišana temperatura lahko tudi (v povezavi z nespečnostjo in drugimi težavami. Ob vsem skupaj navajate tudi simptome depresivnosti in tesnobe. Torej, stanje ni enostavno. Seroquel bi moral pomagati. Jemljite ga redn on v dovolj velikih odmerkih, zlasti zvečer, da vam zagotovoi spanje. Zdravil je treba morda več v tem prvem obdobju, ko boste boljši pa se bodo znižala.
Zakaj svetujemo hospitalizacijo? Včasih je treba kako poslabšanje intenzivneje obravnavati, ambulantna obravnava je premalo, za spremembe terapije je potrebno bolnika videti skoraj vsak dan, to pa je mogoče le v bolnišnici.
Sporočite, kako vam gre, lep potdrav, Iztok Lešer
Novo vprašanje: Aha, tako torej. Začetek psihoze, ki traja že 5mesecev? Ali je psihoza samo te zadnje tri tedne, ko je telo še fizično zbolelo?
Torej kakšno pravico imajo na psihiatriji naštimati infuzijo pacientu, če jo odklanja? Če popiješ 4dcl na dan in poješ kakšno žlico obroka - imajo s tem že pravico to uvesti????
Ali depresija in tesnoba spadata zdraven? Danes me že ves dan tišči v prsih in pri srcu, nemorem normalno dihat. Ni prijetno. Imam kar več diagnoz al kaj? Čudno je vse skupaj! Psihopat.
Odgovor: Psihoza lahko nastaja počasi, postopno, skozi več mesecev ali let, veliko prej, preden jo prepoznamo kot bolezen in začnemo zdraviti. Seveda pa iz vašega pripovedovanja ne morem postaviti diagnoze - v svojem odgovoru sem izrazil domnevo, da je tako. Ponovno opozarjam vse, da odgovor preko interneta še zdaleč ni enakovreden realnemu pogovoru s psihiatrom, zato vas prosim, da se ne zanesete samo na moje nasvete, ampak se osebno pogovorite s svojim zdravnikom, psihiatrom ali psihologom. Pomanjkanje informacij in nesporazumi lahko pripeljejo do napačnih nasvetov, zato odgovore jemljete le kot približno usmeritev in nikakor ne kot edino resnico! Preden se odločite, ali so moji nasveti ustrezni ali ne, se posvetujte z realnim strokovnjakom iz oči v oči.
Kar se tiče infuzije v bolnišnici: hospitalizacija in zdravljenje proti volji oziroma brez bolnikove privolitve je možna samo v primeru, kadar se bolnik zaradi psihične motnje ogroža ali ogroža zdravje oziroma življenje drugih. Na sprejemnem oddelku psihiatrične bolnišnice sem delal več kot deset let in poznam razmere, ki niso tako grozne, kot si predstavljajo tisti, ki tam še niso bili.
Po vašem opisu sodeč pa res uživate premalo tekočine in hrane, s čimer lahko telo povsem izčrpate, zato ni čudno, če se počutite slabo in imate vročino. Če se le da jejte in pijte malo več. In redno jemljite dovolj velik odmerek Seroquela, saj boste imeli potem boljše možnosti, da ogrožujoči občutki, da vas mešajo v svetovno politiko in komentiranje vaših dejanj, nespečnost ter strah počasi izzvenijo. Poskusite zaupati svojemu psihiatru.
Vse dobro želim, Iztok Lešer
Informacija na spletu ne more nadomestiti pogovora z zdravnikom!
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z menoj.
Če na tej spletni strani ne najdete odgovorov na svoja vprašanja, lahko vsak dan POKLIČETE NA TELEFON 090 54 54 in poskusil vam bom svetovati osebno. Telefon je plačljiv! Iz omrežja Telekoma Slovenije je cena klica 2,19 €/minuto, cene iz drugih omrežij določajo njihovi operaterji. Če se ne oglasim takoj pokličite kasneje ali naslednji dan. V času praznikov in dopustov sem lahko odsoten, pokličite kasneje! Želim vam vse dobro, Iztok Lešer, dr. med., specialist psihiatrije |
MENTAL d.o.o., avtorske pravice pridržane
Izdelava spletnih strani - Spletna postajaIzdelava spletnih strani:
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.