Pozdravljeni.
Imamo odraslega sina (27 let), ki kaže vse znake hude depresije. Problematičen je bil že v otroštvu, vendar v osemletki odličen učenec. Bil je brez vskaih delovnih navad, sodeloval pri najrazličnejših dejavnostih, nikjer pa ni zdržal dolgo časa. Gimnazijo je končal z velikimi problemi z izdatno pomočjo staršev, profesorjev, inštuktorjev. Končal je ni v rednem roku in tudi z izpiti preko delavske univerze. Študij ni nadaljeval, čeprav je bil vpisan na 2 fakulteti po lastni izbiri.
Večja kriza je nastala po koncu opravljene vojske. V tem času je tudi prekinil razmerje z dekletom. V tem času je užival tudi ekstazi in verjetno še kaj. Danes mamil in alkohola ne uživa, zelo veliko pa kadi.
Že nekaj let ne dela ničesar. Nima hobijev, nima nobenih stikov z vrstniki, praktično že nekaj časa ni zapustil domače hiše, razen ko gre po cigarete. Živi skoraj izključno v nekem sanjskem svetu, ima čedalje daljše monologe, v kolikor želimo vzpostaviti stik z njim, postane tudi agresiven.
Ker se njegovo stanje vidno in zelo hitro slabša, vas prosim, da mi svetujete, kam se še lahko kot starši obrnemo po nasvet.Prostovoljno sin ne želi iti na noben pogovor (nekaj časa je hodil k terapevtu za mladostnike (ni bil psihiater), bili smo tudi na družinski terapiji, iskali nasvete pri socialni službi, vendar je bil sin do vsega tega odklonilen.Prosim vas za nasvet, kam se še lahko obrnemo po nasvet- namreč kot starši ne vemo več tudi kako s sinom ravnati, oziroma ga prepričati, da bi poiskal strokovno pomoč.
Hvala za odgovor in lep pozdrav. Irena
Odgovor: Po moje ste opisali bolj sliko nastajajoče psihoze kot depresije. Ljudje s psihozo se ne zavedajo, da so bolni in vsako sugestijo za pomoč zavračajo.
Domači nimajo prav veliko možnosti da v akutni faze prepričajo bolnika naj prejme pomoč ali začne jemati zdravila. Zdravljenje brez soglasja bolnika je zakonsko omejeno in urejen je postopek za to (preberite si moj odgovor Nataši v tem forumu in pa poglavje o psihozi na strani).
Psihoza ima ponavadi nihajoč potek, torej so obdobja, ko so psihotični simptomi bolj izraziti in obdobja, ko jih je manj. V mirnih obdobjih je morda mogoče bolnika prepričati na pogovor z zdravnikom, saj se bo iz bolezni dolgoročno in resnično izvlekel šele z rednim jemanjem antipsihotikov.
Torej: nenasilno in vztrajno mu prigovarjajte, naj sprejme pomoč, naj se gre pogovorit z zdravnikom, naj začne jemati zdravila, morda bo sčasoma to sprejel.
Druga možnost nastane v trenutku, če bolnik postane nevaren zase ali za druge - pod vplivom psihotičnih blodenj ali halucinacij si realne dogodke interpretira po svoje in se počuti ogroženega, zato lahko pride do agresivnega reagiranja, kar je v splošnem redko in se ljudje prevečkrat pretirano bojijo, da bi psihotični bolniki izgubili samokontrolo. Ampak če se to zgodi, lahko svojci kličete dežurnega zdravnika, ta pa v primeru agresivnosti tudi pomoč policije, bolnika ponavadi odpeljejo na pregled v psihiatrično bolnišnico, kjer ga po pregledu ponavadi sprejmejo.
Upam, da boste lahko svojemu sinu čim prej pomagali. Dobro bi bilo, da se oglasite k njegovemu osebnemu zdravniku, da bo imel informacijo o sinovem stanju, čeprav morda sprva ne bo mogel veliko narediti.
Lep pozdrav, Iztok Lešer