Pozdravljeni!
Zaradi nenehnega nihanja razpoloženja in depresivnih stanj, kar traja že peto leto, sem se končno odločila, da bom poiskala pomoč. K psihologu sem začela hoditi januara letos. Do sedaj sem imela samo 3 kontrole - psiholog ni imel večkrat časa :( Kako pogosto bi naj potekale kontrole?
Zanima me še, kaj pomenijo sledeči izrazi: (psiholog je uporabil proekcijsko preizkušnjo) "nakazana je ciklotimna-cikloidna osebnostna konstrukcija , s poudarkom na depresivnosti, z rahlo nakazano tendenco, ki ne izključuje možnosti izhoda v neugodni smeri....."
Glede na to, da se s psihologom vedno pogovarjava samo eno in isto, nimam več nobenega interesa, da bi ga še naprej obiskovala... Ne vem, ali je pri vseh tako? Enkrat sem bila že pri psihiatru - samo enkrat in nikoli več - na prvem srečanju se mi je vse skupaj zamerilo, ker mi je že na 1. srečanju hotel predpisati antidepresive. Takrat sem imela 16 let, danes jih imam 21. Prestrašila sem se, da bom zaradi antidepresivov postala čudna in čisto druga oseba (poznam tak primer).
Zdaj se pa vse skupaj že PREDOLGO vleče... Ne zdržim več...
Postala sem brezvoljna, nič se mi več ne da, ne morem se skoncentrirati in ne morem se več učiti. Študiram in letos ponavljam 1. letnik.
Občutek imam, kot da ne bom nikoli dosegla ničesar kar si želim, ker enostavno nisem sposobna...
Že po naravi sem počasna, sedaj pša sem še bolj... Ne morem si predstavljati, da bi imela hišo, otroke, službo in bi zmogla še skrbeti za vso gospodinjstvo in vse kar sodi k temu... Ničesar več nisem zmožna normalno opraviti, niti najenostavnejših stvari ne morem narediti tako, kot drugi ljudje... Jaz za stvari, za katere dtgi porabijo 10 min, porabim 1h.
Goro stvari se imam zwa učiti, rada bi se naučila, pa si ne morem zapomniti niti par ušivih strani. V srednji šoli mi je to šlo.
Obtičala sem nekje vmes in ne vidim več izhoda... Rada bi umrla, a sem se začela batti smrti. Ne mine dan, ko ne bi mislila na njo. Rada bi živela (jokam), rada bi bila vesela, aktivna, družabna, pa mi ne uspeva... Ne najdem izhoda...
Sama sebe zavajam, da z mano ni nič narobe, da ne potrebujem pomoči, vendar jo...
Na koga naj se obrnem... Rada bi živela življenje...
Toliko dni je že šlo v nič, današnji je še samo eden izmed njih...
Za odgovor se Vam najlepše zahvaljujem... Kaja
Odgovor: Draga Kaja!
Odgovor na vaša vprašanja ni preprost, na takle način je vse skupaj težko razložiti.
Ciklotimna osebnost je nagnjena k nihanjem razpoloženja, podobno kot pri bipolarni motnji (glejte poglavje o bipolarni motnji), vendar z manj izrazitimi nihanji razpoloženja. Depresije so manj globoke, "plus faze" tudi. Vsekakor gre za spremenjeno delovanje možganov, ki ga je v posameznih obdobjih poslabšanja najbolje zdraviti s stabilizatorji razpoloženja (glejte poglavje o stabilizatorjih) in s prilagojenim življenjem - za določeno obdobje, dokler traja poslabšanje. Tudi antidepresivi pomagaja v obdobjih depresije.
Moja izkušnja po 15 letih dela z antidereseivi je, da ne spremienijo človeka in ga ne naredijo drugačnega, človek je po značaju isti, samo bolj pozitivno gleda na svet, manj ga potrejo stvari, bolj gladko rešuje probleme.
Ne obupujte, poiščite pomoč. Poskusite z zdravili, še vedno jih lahko prenehate jemati, če boste ugotovili, da vam ne pomagajo. Antidepresivov se ne navadiš, ne postaneš odvisen od njih.
Pa le vztrajajte pri študiju.
Pozdrav, dr. Lešer
Odgovor2: Kaja živjo!
Mislim,da ni dobro,da si odklonila antidepresiv.Mogoče pa tista oseba, ki je postala "čudna" ni dobila pravega zdravila. 15 let sem se počutila tako kot ti sedaj. dobila sem že kakšen anti-depresiv po katerem ni bilo kakšnega posebnega izboljšanja. Pred nekaj meseci pa sem dobila drugega in ti povem, da po teh dolgih letih ZARES ŽIVIM. Nobene misli na samomor, več energije,razne pripombe ne jemljem tako osebno kot prej... Res sem v začetku jemanja antidepresiva imela nekatere težave, zaradi katerih sem zdravilo nameravala opustit. Psihiater mi je to strogo odsvetoval in ni mi žal, da sem ga "ubogala".Počutim se super!!! Mislim pa, da psihiatrom ni zmeraj enostavno izbrati zdravilo,ki je za nas najbolj primerno.Ali imam prav ali ne, ti bo verjetno odgovoril dr. Leser. Ne boj se zdravil in sigurno ne boš čudna. Bolezni so različne in verjetno nekaterim zdravila ne primejo povsem dobro. Menda je pri shizofrenikih tako.Če se boš odločila za obisk pri psihiatru in za zdravila, sporoči kako se počutiš. Želim ti lep dan! Lidija