Pozdravljen!
Najprej ena res velika pohvala, da tako lepo pomagate »nam depresivcem«.
Torej upam, da ne bom predolga...Stara sem 28 let in sem trenutno noseča.
Pred cca dvema letoma so se mi začele pojavljati fobije...šele danes razumem, da gre za bolezen-anksioznost, čeprav sem sprva mislila, da je nekaj hudo narobe z mano...
Moje fobije – strahovi so vedno povezani z zdravjem, nesrečami....
Začelo se je s kožo, ko se mi je ponovila aknavost iz pubertete...bila sem tako obupana nad kožo, da sem želela umret-pa koža ni bila tako zelo slaba...potem sem pristala na hormonsko zdravljenje z Dinae35 in po cca treh mesecih se je začela najhujša mora mojega življenja...torej na galvi sem zagledala luknjico pleše, ki je bila tam najbrž že od vedno...prepričana sem bila (ker sem pred tem slučajno nekje brala članek), da imam alopecijo areato, to je ko avtoimuna bolezen, ko ti izpadejo v najhujšem primeru vsi lasje...cca 2 meseca nisem ne jedla, ne spala in le o tem razmišljala, potem sem se odločila za obisk dermatologa, ki mi je povedal, da je to stara brazgotina in nič bolezenskega...pa mu še vedno nisem verjela...dokler nisem našla druge fobije...tokrat so bile oči, ki so se mi vnele....očesna zdravnica, ki mi je predpisala zdravilo in rekla, da mi svetuje kontrolo ko bo v redu, ker imam strukturo očesa podobno bolnikom z glavkomom...sicer mi je obrazložila, da je to verjetno le struktura...intd...jaz sem bila prepričana, da bom oslepela....po vseh preiskavah (šla sem več kot k 3 specialistom) so mi zagotovili, da je z mojimi očmi vse v najlepšem redu...ampak jaz sem tri mesece živela z tako groznim strahom, da spet nisem ne jedla ne spala....bilo je GROZNO...potem sem šla k osebni zdravnici, ki mi je prepisala antidepresive Cipralex (nekaj podobnega)...in res mi je stanje zboljšalo....kar nekaj časa sem lahko normalno živela; potem sem zdravila pustila...potem sem zanosila....in sedaj se mi te fobije zopet vrstijo...so zelo bolj intenzivne; sedaj me dajejo strahovi že za druge...Ne znam si pomagat....Po porodu bom zopet šla do os.zdravnice...ampak kaj naj te mesece preden rodim, končam dojit....so dnevi ko se mi od skrbi dobesedno že meša...in bojim se, da se mi bo res zmešalo...
Za vsak Vaš odgovor, vzpodbudno besedo se Vam že vnaprej lepo zahvaljujem, saj ne poznam prav nikogar z takšnimi fobijami kot jih imam jaz in nihče me ne razume.Majči
Odgovor: Med nosečnostjo lahko pri ženskah, nagnjenih k anksioznosti in depresiji, pride zaradi nihanj hormonov do poslabšanja stanja. Tako je tudi pri vas. Potrebno se bo pogovoriti s psihiatrom, ki bo ocenil, ali bi bilo uživanje antidepresiva med nosečnostjo bolj ali manj škodljivo za plod, kot je škodljivo, da imate strahove in tesnobo. Antidepresive v splošnem med nosečnostjo odsvetujemo, zlasti v prvem tromesečju, kasneje pa se odločamo individualno. Pogovorite se torej s psihiatrom.
Vse dobro želim!
Iztok Lešer