Moje težave trajajo že dalj časa,vendar si kar nekako zatiskam oči pred njimi.Že nekaj let nazaj se mi je na neki zabavi zgodilo,da me je kar naenkrat začelo dušiti in imela sem občutek,da se bom zadušila.Pri zdravniku so mi pregledali že res vse mogoče,a ni nič narobe.Zdravnica je pač kot diagnozo mi postavila,da sem nervozna in mi dala ena pomirjevala,za katera sedaj ne vem več kako se imenujejo.Med tem časom se mi stanje sicer ni izboljšalo,pa tudi zdravil nisem več jemala,ker sem med tem časom zanosila.Dobila sem čudovitega fantka in lahko rečem,da smo srečna družina.Zadnje čase pa zopet vedno bolj opažam,da me stiska tesnoba,kar duši me.Nimam prav preveč volje za karkoli in groza me je iti med ljudi ,pa čeprav sploh ne vem zakaj.To se mi zdi najbolj čudno.Samo,da kdo omeni,da bi kam šli,me začne kar dušiti.To se mi dogaja tudi,če grem h komu poznanemu,npr.k staršem.Zaradi tega imam tudi težave z odvajanjem blata,saj moram npr. tudi ,če grem samo v trgovino vsaj trikrat na blato.Očitno me od strahu tako žene.Bojim se kako bo ko bom zaključila s porodniškim dopustom,saj delam z ljudmi.Zaradi tega sem veliko doma in stalno iščem izgovore,samo,da mi ni treba iz stanovanja.Velikokrat se mi tudi zgodi,da kar naenkratiz smeha padem v jok.Tudi svoji zdravnici sem hotela omeniti te svoje težave,a vedno ko želim začeti imam že polne oči solz,tako,da sem potem kar tiho.Moram povedati,da me to zelo omejuje v življenju,saj sem zaradi negibanja pridobila tudi precej kilogramov.Da ne bom pozabila napisati,stara sem 27 let.Je pa zdravnica sama opazila,da sem pač malo nervozna in mi je svetovala persen forte,ampak se mi zdi,da pomaga le delno.Res je,da ko sem doma v stanovanju,se počutim še kar v redu,me pa začne stiskati tudi takrat,ko recimo kdo napove svoj obisk.Takrat sem vse dopoldne kar nekam napeta in kot bi imela cmok v grlu,duši me in res grozno.Upam,da nisem bila predolga in že vnaprej se vam zahvaljujem za vaš odgovor. Jana
Odgovor: Preberite si poglavja o anksioznih motnjah in depresiji. Po grobi oceni bi lahko pri vas šlo bodisi za generalizirano anksioznost ali za socialno fobijo. Morda tudi za panično motnjo ali kombinacijo vseh. Morda pa tudi ne. VSekakor bi bilo koristno, da se svojo zdravnico o vsem pogovorite, nič hudega, četudi se razjokate.
Zdravnica bi morala oceniti, kako in kaj ter vam ustrezno svetovati, morda za pol leta predpisati antidepresive ali pa vas napotiti na posvet k psihologu ali psihiatru.
Upam, da ne boste odlašala. Zdravniki smo tukaj, da pomagamo. Če ne poveste, kaj vas muči, ne moremo dovolj dobro pomagati.
Pozdrav, Iztok Lešer